Slovenija se že več let sooča z enakim opozorilom mednarodnih ekonomskih institucij: delo je preveč obdavčeno, javna poraba raste hitreje od zmožnosti gospodarstva, prihranki prebivalstva pa so večinoma ujeti v nepremičninah in bančnih vlogah. Najnovejši Ekonomski pregled Slovenije, ki ga je predstavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), teh ugotovitev ne spreminja, jih pa dodatno zaostruje.
Po oceni OECD je Slovenija v zadnjih letih gospodarsko rasla hitreje od povprečja držav OECD in evrskega območja, ob tem pa ohranila eno najnižjih stopenj brezposelnosti v Evropi. Toda ugodna gospodarska slika skriva strukturne težave, ki bi lahko v prihodnjih letih postale resna ovira za nadaljnji razvoj.
Ugodna gospodarska slika skriva strukturne težave, ki bi lahko v prihodnjih letih postale resna ovira za nadaljnji razvoj.
Fiskalni svet in OECD na isti strani: primanjkljaji niso več izjema
Posebno pozornost OECD namenja javnim financam. Organizacija opozarja, da bo staranje prebivalstva v prihodnjih desetletjih močno povečalo izdatke za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Če želi država ohraniti socialno državo brez pretiranega zadolževanja, bo morala že danes sprejemati ukrepe za postopno zmanjševanje proračunskih primanjkljajev.
Pri tem OECD ni osamljena. Podobna opozorila v zadnjih mesecih prihajajo tudi iz Fiskalnega sveta, ki je večkrat izpostavil, da številni politični dogovori vsebujejo obljube o novih izdatkih brez ustrezno opredeljenih virov financiranja. Po njihovih ocenah Slovenija v obdobju ugodne gospodarske rasti ne ustvarja dovolj fiskalnih rezerv za prihodnja krizna obdobja.
Predsednik Fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun je že večkrat opozoril, da dolgoročna vzdržnost javnih financ ne more temeljiti zgolj na optimističnih napovedih gospodarske rasti, temveč na realističnem načrtovanju prihodkov in odhodkov.
OECD proti obvezni božičnici
Ena izmed bolj odmevnih priporočil OECD se nanaša na predlog uvedbe obveznega zimskega regresa oziroma božičnice. Namestnica direktorja za študije držav pri OECD Isabell Koske je ob predstavitvi poročila pozvala slovenske odločevalce, naj o takšni obveznosti ponovno premislijo.
Po njihovem mnenju dodatne zakonsko predpisane obveznosti za delodajalce zmanjšujejo fleksibilnost gospodarstva, zlasti v obdobjih počasnejše gospodarske rasti. Čeprav je namen ukrepa izboljšanje položaja zaposlenih, OECD opozarja, da lahko dolgoročno vpliva na konkurenčnost podjetij in zmanjšuje pripravljenost za nova zaposlovanja.
Dodatne zakonsko predpisane obveznosti za delodajalce zmanjšujejo fleksibilnost gospodarstva, zlasti v obdobjih počasnejše gospodarske rasti.
Gre za vprašanje, pri katerem se pogosto soočata socialna in ekonomska logika. Medtem ko sindikati poudarjajo pomen dodatnega dohodka za zaposlene, ekonomisti opozarjajo, da trajna rast plač temelji predvsem na višji produktivnosti in ne na administrativno določenih izplačilih.
Manj davkov na plače, več na potrošnjo in premoženje
Najbolj dosledno priporočilo OECD Sloveniji ostaja davčna reforma. Organizacija že vrsto let opozarja, da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi v razvitem svetu.
Visoki prispevki in dohodnina po njihovem zmanjšujejo motivacijo za delo, otežujejo privabljanje visoko usposobljenih kadrov ter zmanjšujejo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Rešitev OECD vidi v preusmeritvi davčnega bremena z dela na druge oblike obdavčitve, predvsem na potrošnjo in premoženje. To pomeni predvsem višjo obdavčitev nepremičnin in potencialno tudi dodatne prilagoditve sistema DDV.
Takšna priporočila pa v Sloveniji odpirajo številna vprašanja. Nasprotniki novih nepremičninskih davkov opozarjajo, da slovenski lastniki nepremičnin že danes plačujejo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) ter davek na premoženje za določene vrste nepremičnin. Poleg tega številni državljani nepremičnino dojemajo kot obliko življenjskega prihranka in ne kot investicijsko sredstvo.
Organizacija že vrsto let opozarja, da so slovenske plače med najbolj obremenjenimi v razvitem svetu.
Zakaj OECD želi višje davke na nepremičnine?
Argument OECD temelji na prepričanju, da previsoka usmerjenost prihrankov v nepremičnine zmanjšuje razpoložljiv kapital za podjetniške in razvojne naložbe.
Slovenci imajo po evropskih merilih izjemno visok delež premoženja vezanega v stanovanja in hiše. Obenem imajo gospodinjstva na bančnih računih več deset milijard evrov depozitov, ki se le v omejenem obsegu pretakajo v produktivne naložbe.
Po mnenju OECD bi večja obdavčitev nepremičnin zmanjšala privlačnost vlaganja v nepremičnine in del sredstev preusmerila na kapitalske trge ter v podjetniški sektor.
Toda številni slovenski ekonomisti opozarjajo, da je takšno razmišljanje poenostavljeno. Prof. dr. Aljoša Valentinčič z Ekonomske fakultete poudarja, da težava ni zgolj v strukturi obdavčitve, temveč predvsem v slabo razvitem slovenskem kapitalskem trgu. Če trg ne ponuja dovolj zanimivih in likvidnih naložb…
Read the full article at Domovina →
Slovenia