Pigeon commented on Slovenia's drop in the IMD ranking and the new government's statement

Slovenija je bila na lestvici IMD-ja najvišje uvrščena leta 2009, ko je zasedla 32. mesto, najslabše pa je bila država uvrščena le nekaj let pred tem - 2005, ko je zasedla 52. mesto. V zadnjih letih se je najbolje uvrstila leta 2022, ko je bila na 38. mestu. Foto: Shutterstock

Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Na vrh najnovejše lestvice konkurenčnosti Mednarodnega inštituta za razvoj managementa (IMD) so se uvrstili Singapur , Hongkong in Švica . Trojica je na vrhu lestvice kraljevala že lani, a so se mesta premešala. Singapur je napredoval na več področjih, predvsem pri poslovni učinkovitosti, Hongkong je uspešen v vseh sklopih, Švica pa je zdrsnila s prvega na tretje mesto zaradi občutnega poslabšanja gospodarske uspešnosti, ki je bila posledica poslabšanja tokov neposrednih investicij.

Oglas

Na četrtem mestu je Tajvan , na petem Združeni arabski emirati, od šestega do devetega mesta pa se uvrščajo države EU-ja, Danska , Irska , Nizozemska in Švedska . Na 10. mesto so se iz lanskega 13. povzpele ZDA , k čemur je prispevalo izboljšanje razpoloženja med menedžerji, sledi Katar , na 12. mestu pa je Kitajska . Do 20. mesta sledijo še: Saudova Arabija, Luksemburg, Malezija, Kanada, Avstralija, Norveška, Finska in Bahrajn .

Sedem držav EU-ja je svojo uvrstitev glede na lansko leto izboljšalo, najbolj Poljska , ki se je povzpela za 11 mest na 41. mesto. Pet držav EU-ja je medtem zadržalo uvrstitev, med njimi Hrvaška , ki je na 53. mestu. Slabše kot lani pa se je uvrstilo 15 držav EU-ja, pri čemer sta rezultat najbolj poslabšali Litva (-13) in Romunija (-12). Slovenija je zasedla 49. mesto, s čimer je na lestvici zdrsnila za tri mesta navzdol. Najslabše uvrščena članica EU-ja je sicer Slovaška na 63. mestu. Za njo so le Gana , Brazilija , Bocvana , Mongolija , Nigerija , Namibija in Venezuela .

"Ključno letošnje sporočilo IMD-ja je, da so za gospodarski uspeh ključne močne institucije in sposobnost obvladovanja negotovosti in šokov. Konkurenčna prednost države je vse bolj odvisna tudi od institucionalne verodostojnosti, prilagodljivosti in odpornosti," je na predstavitvi poročila povedala Sonja Uršič z Inštituta za ekonomska raziskovanja (IER), ki z ljubljansko ekonomsko fakulteto izvaja raziskavo v Sloveniji, podpira pa jo agencija Spirit.

Raziskava IMD-ja sicer razvršča sposobnost držav, da ohranjajo okolje, ki podpira konkurenčnost podjetij. Skupni indeks temelji na 262 kazalnikih v okviru štirih stebrov - gospodarska uspešnost, vladna učinkovitost, poslovna učinkovitost in infrastruktura. Približno dve tretjini kazalnikov predstavljajo statistični, tretjina pa jih temelji na anketi med vodilnimi menedžerji, ki so jo v Sloveniji izvedli marca, v predvolilnem obdobju, je povedala Mateja Drnovšek z ljubljanske ekonomske fakultete.

Visoka uvrstitev v mednarodni trgovini in velik zdrs glede nevarnosti relokacije

V stebru gospodarska uspešnost je Slovenija padla za pet mest na 42. mesto. Poslabšanje je posledica padca v podsklopu domače gospodarstvo na 56. mesto, in sicer zaradi upočasnitve gospodarske rasti in slabše odpornosti gospodarstva na cikle. Izboljšanje se je na tem področju pokazalo v rasti bruto investicij podjetij in indeksu ekonomske kompleksnosti. V podsklopu cene je država padla na 22. mesto, predvsem zaradi višjih cen najema stanovanj, poslovnih prostorov in bencina.

"Na področju mednarodne trgovine smo pridobili dve mesti in se povzpeli na osmo mesto. To področje je zgodovinsko naša konkurenčna prednost," je povedala Uršič. V podsklopu mednarodne investicije je država zadržala 58. mesto. "Stanje neposrednih tujih investicij je bistveno nižje kot v sosednjih ali višegrajskih državah, podjetja so močno poslabšala oceno glede nevarnosti relokacije poslovnih aktivnosti iz Slovenije, tu smo padli za 30 mest na 65. mesto," je opozorila. V podsklopu zaposlenost se je država uvrstila na 40. mesto, mesto bolje kot lan i. "Nižje se uvrščamo pri kazalniku delež delovno aktivnih v prebivalstvu, ki se zaradi staranja zmanjšuje, bolje se uvrščamo pri stopnji brezposelnosti," je dejala.

Največji padec na področju vladne učinkovitosti

Največji padec, za sedem mest na 55. mesto, je Slovenija imela v stebru vladna učinkovitost. Slabše se je uvrstila v vseh podstebrih, razen pri davčni politiki, pri kateri se podatki nanašajo na predlani in pri kateri je konkurenčna prednost nizka obdavčitev dohodkov pravnih oseb, slabost pa visoka obdavčitev dela. Največji padci so bili po anketnih kazalnikih pri poslovni zakonodaji (61. mesto) in znotraj nje učinkovitosti upravljanja podjetij v državni lasti (67. mesto), zaposlovanje tujcev (55. mesto), vladni protekcionizem (50. mesto).

Konkurenčne slabosti ostajajo delovna zakonodaja (67. mesto), pri čemer so podjetja po besedah Sonje Uršič verjetno upoštevala lansko uvedbo zimskega regresa in povišanje minimalne plače. Na repu ostajamo tudi z vidika učinkovitosti zakonodaje na področju urejanja brezposelnosti (68. mesto). V tem, kako podjetja vidijo ustrezn…