Slovenski parlament je za 11. oktober predvidel tri svetovalne referendume, poleg zakonodajnega referenduma o parlamentarnih preiskavah. Predlagani referendumi obravnavajo pogoje socialne varnosti, povezane s službo v skupnosti, odpravo prispevkov RTV in glasovalnimi pravicami državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Debata je bila sporna, opozicija je obtožila koalicijo in Resnico, da skušata preusmeriti pozornost stran od referenduma o parlamentarni preiskavi, medtem ko trdijo, da si prizadevata za povečanje udeležbe volivcev pri vprašanjih, povezanih z varstvom zasebnosti. Koalicija in Resnica nasprotujeta, da opozicija zavaja državljane, tako da je parlamentarno preiskavo referendum enačila z "političnim policijskim" referendumom, in trdijo, da bi jih držanje istega dne ratifikiralo stroške. Opozicijska koalicija trdi, da nacionalna skupščina ne upošteva prejšnjih odločitev o glasovalnih pravicah državljanov tretjih držav, trdijo, da so že začele razveljavljati to pravico na svojem mandatu in so tudi predlagale, da se ponovno pregledajo ustavne zadeve in predlagajo za novi referendum.
V Sloveniji opozicijske stranke predlagajo posvetovalni referendum, katerega namen je odpraviti pomisleke glede ravnanja Zorana Stevanovića, predsednika Narodne skupščine (Državni zbor).
Čeprav tak referendum ne bi bil zavezujoč, opozicija trdi, da služi kot demokratični signal javnosti in poudarja njihovo nezadovoljstvo z vodstvom Stevanovića, za katero trdijo, da krši ustavna načela, integriteto in spodkopava dostojanstvo parlamentarne institucije.
Na začetku tedna je Robert Golob, vodja stranke svobode in največje opozicijske sile, pozval predsednika vlade Janeza Janšo, naj skliče zasedanje Varnostnega sveta za nacionalne zadeve (Svet za nacionalno varnost ali SNAV).
Golob je obtožbe kritiziral kot neutemeljene in opozarjal na podkopanje zaupanja v nacionalne institucije brez ustreznih dokazov. Njegov poziv k preglednosti je v skladu s širšo strategijo opozicije, da bi izpodbijala tako Stevanovića kot vladno ravnanje z varnostnimi zadevami.
Pravni nadzor je bil tudi na peticijski kampanji, ki jo je vodila Miha Brejc, ki je začela digitalno peticijo, ki poziva k odstranitvi Stevanovića.
Urad za nadzor nad informacijami (Informacijska pooblaščenka) je začel postopek inšpekcijskega pregleda proti Brejcu, pri čemer je navedel morebitne kršitve Splošne uredbe o varstvu podatkov Evropske unije (GDPR). Čeprav je Brejc pozneje zagotovil nekaj informacij za obravnavo pomislekov glede obdelave podatkov, je peticija soočala z izzivi zaradi domnevnih kibernetskih napadov iz Izraela in Indije, po Brejčevih besedah. Ne glede na to bo postopek inšpekcijskega pregleda še naprej preučeval zakonitost zbiranja in shranjevanja podatkov, povezanih s peticijo. Kljub polemiki, ki obdaja peticijo in predlagani referendum, opozicija ostaja odločena, da nadaljuje s svojim dnevnim redom.
Verjamejo, da čeprav referendum ni pravno zavezujoč, lahko izvrši politični pritisk na Stevanovića in potencialno škoduje njegovemu verodostojnosti.
Če bo referendum dosegel svoj predvideni učinek, je še vedno negotovo, vendar poudarja poglabljanje političnih razkorakov v Sloveniji in vse večjo odvisnost od neposrednih demokratičnih mehanizmov za reševanje spornih sporov.
Pojdite k primarnim virom (4)
Uradni viri, na katerih temelji poročanje. Preberite jih neposredno in se izognite uokvirjanju.
Miha Brejc, nekdanji politik in podpredsednik Državnega zbornika, je v Delovem studiu svetoval opozicijskim strankam Svoboda, SD v Levici, da naj ne vložijo predloga za posvetovalni referendum o odstopu predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Brejc meni, da bi lahko povzročilo dodatne težave in predlaga boljše strategije. Poleg tega je analiziral razloge za umaknjenje peticije za odstop Stevanovića, kar je povezano s podporo iz tujine, kot je sumljena izraelska paraobveščevalna organizacija Black Cube. Kritiziral je tudi politično ravnanje in neustrezen odziv na dogodke, kot je Stevanovićevo obisk v Moskvi in situacija z republičko predsednico Piršo Natašo Musar.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo stališče, saj navaja nasvet Mihe Brejc proti referendumu, hkrati pa razpravlja o razlogih za umik peticije in širših pomislekih glede tujega vpliva.
Zakaj dejstva (95): The article accurately reflects Prof. Miro Haček's concerns about the increasing politicization of referendums and aligns with other sources on this issue. It provides direct quotes from Haček’s interview.
Zakaj objektivnost (75): The article remains mostly neutral in presenting Haček's analysis but occasionally uses strong language when describing the current political climate, which slightly affects its objectivity.
Opozicijske stranke Svoboda, SD in Levica so v Državni zboru vložile predlog za razpis posvetovalnega referenduma, s katerim bi ljudje lahko izrazili svoje mnenje o razrešitvi predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića. Opozicija meni, da njegovo delovanje krši ustavo in demokratične standarde, kar ogroža ugled parlamenta. Referendum ni zavezujoč, kot peticija Mihe Brejca, vendar pa predstavlja dražji način zbiranja podpisov. Stevanović je ocenil, da se pozornost usmerja od resnih težav. Poslanec Svobodej Matej Grah je poudaril, da je demokratično referendum v politično sporočilo, medtem ko poslanec SD Djan Bezamić je poudaril, da dajejo ljudem možnost izreči tudi o tem.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Artikel podpira opozicijske stranke in kritizira predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića, kar kaže na levičarski okvir. Uporaba izrazov kot 'krši ustavo', 'nedemokratično ravnanje' in 'ogroža ugled parlamenta' pripomore k levičarskemu nagnjenju. Tudi sklic na Sklic Sveta za nacionalno varnost
Zakaj dejstva (95): The article accurately reports the opposition's proposal for a referendum against Stevanović and aligns with other sources on the matter. It provides direct quotes from political figures involved.
Zakaj objektivnost (75): While the article presents facts objectively, it includes some biased language when discussing Stevanović's actions, which slightly undermines its neutrality.
Opozicijske stranke v Sloveniji, Gibanje Svoboda, SD in Levica, so predlagale posvetovalni referendum o odstranitvi Zorana Stevanovića, predsednika Narodne skupščine. Predlog je kritiziral sam Stevanović, ki ga je označil za farso in zasmehovanje ljudi. Pravni strokovnjak dr. Andraž Teršek je opozoril, da bi uporaba referenduma na ta način lahko spodkopala neposredno demokracijo in ustvarila nevaren precedens, kjer bi se lahko glasovi državljanov uporabili za pritisk na posamezne nosilce funkcij.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni predlog opozicije in Stevanovićeva kritika, pravne pomisleke dr. Teršeka pa ne favorizirajo ene strani pred drugo in zagotavljajo uravnotežene poglede na morebitne posledice referenduma.
Zakaj dejstva (90): This article provides an accurate account of the proposed referendum, including the involvement of specific parties and the legal basis for such a move. It quotes Stevanović's response and includes commentary from Dr. Andraž Teršek, adding depth while remaining aligned with the cross-source consensu
Zakaj objektivnost (80): The article maintains a more balanced tone, presenting both the opposition's stance and Stevanović's rebuttal. It includes expert opinion to add neutrality, though the title contains a strong metaphor ('klovnjaška banana republika') that may introduce slight bias.
Predsednik narodne skupščine Zoran Stevanović je odločno zavrnil predlog opozicije za svetovalni referendum o njegovi odstranitvi, ki ga je označil za "farso, nadlegovanje ljudi in zasmehovanje". Poudaril je, da predsednika narodne skupščine izbere in odstrani parlament s 46 glasovi poslancev, pri čemer je navedel, da bo ta proces ostal nespremenjen do aprila 2030. Stevanović je kritiziral zbiranje podpisov za referendum kot zaman akt, namenjen preusmeritvi pozornosti od resnih vprašanj.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja stališča Zorana Stevanovića, ki predlagani referendum neposredno zavrača kot "farso", vendar ne predstavlja nasprotnih pogledov ali argumentov v korist referenduma.
Zakaj dejstva (90): The article accurately summarizes Zoran Stevanović's rejection of the referendum proposal, quoting him directly and aligning with other sources that describe the move as a 'farce' and 'mockery'. The information matches the cross-source consensus.
Zakaj objektivnost (75): The article maintains a neutral stance by reporting Stevanović's position without overtly favoring either side. However, it uses emotionally charged terms like 'farce' and 'mockery', which slightly reduce its neutrality.
Profesor in politolog dr. Miro Haček opozarja, da so referendumi v Sloveniji v zadnjem obdobju postali 'orodje političnega boja', kar predstavlja težavo zaradi njihove uporabe za politične cilje. V svojem pogovoru za Radio Ognjišče navaja, da referendumi naj bi bili instrument neposredne demokracije, vendar pa so zdaj pogosto uporabljeni za izražanje političnih ciljev.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek opozarja na naraščajočo polarizacijo v političnem sovraštvu, kar je levičarska perspektiva. Poudarja, kako mediji postanejo politični igralci namesto objektivni spremljevalci, kar kaže na levičarsko kritiko medijev. Tudi imenovani referendumi kot orodje političnega boja so poudarjeni kot negativni
Zakaj dejstva (90): The article accurately describes the political situation surrounding the proposed referendum against Stevanović and aligns with other sources on the topic. It provides relevant background and context.
Zakaj objektivnost (70): The article has a clear political lean, particularly in its criticism of Stevanović and support for the opposition's actions, which reduces its overall objectivity.
Slovenska opozicija je pozvala k neobvezujočemu svetovalnemu referendumu, da se odloči, ali bi parlament moral odstraniti predsednika narodne skupščine Zorana Stevanovića, in sicer z navedbo njegovih dejanj kot neustavnih, nezakonitih in spodkopavanja parlamentarne integritete. Opozicijski zakonodajalci trdijo, da je ravnanje Stevanovića v nasprotju z demokratičnimi standardi in da bi referendum državljanom omogočil, da izrazijo svoja stališča neposredno pod nadzorom Državne volilne komisije (DVK).
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je poziv k referendumu predstavljen kot legitimen demokratični ukrep za odgovornost Stevanovića, z uporabo jezika, ki poudarja udeležbo državljanov in demokratični nadzor.
Zakaj dejstva (90): The article accurately reports Miha Brejc's advice to the opposition not to pursue the referendum and aligns with other sources regarding the controversy around the petition and external influences.
Zakaj objektivnost (70): The article has a clear bias in favor of Brejc's viewpoint, using phrases like 'if I were to advise them, I would say not to do it,' which suggests a personal opinion rather than objective reporting.
Opozicija v Sloveniji je predlagala posvetovalni referendum, s katerim bi se odločili, ali bi morala narodna skupščina odstraniti predsednika Zorana Štefanovića s položaja, in sicer zaradi kršitev ustave, zakonov in načel integritete, za katere trdijo, da ogrožajo verodostojnost demokracije. Predlog so predložili opozicijski zakonodajalci, ki jih je vodil Borut Sašić iz gibanja za svobodo, in trdili, da so dejanja Štefanovića nezdružljiva z demokratičnimi normami.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku opozicija poziva k referendumu kot legitimnemu izzivu Štefanovićevemu vodstvu, poudarja ustavne kršitve in grožnje demokraciji.
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports the opposition's proposal for a consultative referendum regarding Stevanović's removal, citing specific parties involved and their reasoning. It also mentions the legal framework allowing such a referendum and Stevanović's response calling it a 'farce.' However, it lac
Zakaj objektivnost (75): The article presents the situation relatively neutrally but leans slightly toward the opposition's perspective by emphasizing their arguments first. The tone remains mostly factual, though phrases like 'ogrožanje ugleda hrame demokracije' carry a degree of emotive language.
Radio OgnjiščeStrankarsko povezanProgresivnoDejstva 85Objektivnost 70pred 8 dnevi
Politični profesor dr. Miro Haček analizira trenutno uporabo referendumov v Sloveniji, kjer meni, da so postali sredstvo političnega boja namesto legitimnega orodja neposredne demokracije. Poudarja, da se odnos z koalicijo in opozicijo izboljša in da se pojavi polarizacija, ki vodi v sovraštvo. Natančneje opisuje težave z referendumom, kot je kompleksnost vprašanj, jasnost v zakonodaji in težave z omnilističnimi zakoni. Haček opozarja, da se Slovenija lahko ponovno nahaja na poti do več referendumskih odločitev, kar povzroči dodatne težave.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku se obravnava vprašanje referenduma kot orodje političnega bojevanja in ne kot demokratično sodelovanje, kar se ujema z levičarsko kritiko politične polarizacije in nadzora elit.
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports Prof. Miro Haček's views on referendums being used as tools of political conflict, citing his statements from Radio Ognjišče. It aligns with the cross-source consensus that referendums have become increasingly politicized in Slovenia.
Zakaj objektivnost (70): The article has a somewhat critical tone toward the misuse of referendums but remains generally neutral in presenting Haček's analysis. However, it includes some subjective commentary, such as the sarcastic remark about Haček manually checking signatures, which may introduce bias.
Opozicijska levičarska koalicija v Sloveniji, ki jo sestavljajo stranke Svoboda, Socialni demokrati (SD) in Levica, se zavzema za posvetovalni referendum o odstranitvi Zorana Stevanovića, predsednika Narodne skupščine. To sledi obtožbam, da je Stevanović deloval proti ustavnim načelom, parlamentarni integriteti in demokratičnim standardom. Koalicija trdi, da njegovo vedenje, vključno z domnevnimi kršitvami parlamentarnih pravil in nespoštljivim ravnanjem z poslanci, spodkopava dostojanstvo in delovanje parlamenta. Verjamejo, da bi referendum državljanom omogočil, da izrazijo svoja stališča o tem, ali bi Stevanovića morali odstraniti, kljub dejstvu, da tak referendum ni zavezujoč. Predlog je bil predložen Narodni skupščini konec julija, koalicija pa je pripravljena počakati na rezultate, preden nadaljuje s kakršnim koli uradnim glasovanjem o njegovem odstranitvi.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je situacija predstavljena kot demokratični izziv Stevanovićevemu vodstvu, poudarjajo pa se zaskrbljenost zaradi njegovega vedenja in potreba po prispevku državljanov na posvetovalnem referendumu.
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports the opposition's proposal for a referendum against Stevanović but includes some subjective commentary that may affect its credibility. It aligns with other sources on the general situation.
Zakaj objektivnost (60): The article has a strong political bias and includes highly critical language toward the opposition's actions, significantly reducing its objectivity.
Opozicija, ki jo vodi Svoboda in poslanec Matej Grah, predlaga posvetovalni referendum z enostavnim vprašanjem, ali državljani podpirajo predčasno odstranitev predsednika narodne skupščine Zorana Stevanovića.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek opozicijskega predloga označuje kot zlorabo sredstev in odvračanje pozornosti od domnevnega predsednikovega vedenja, kar kaže na kritiko dejanj opozicije, ne pa na uravnoteženo poročanje.
Zakaj dejstva (80): This article confirms the opposition’s proposal for a referendum and mentions specific parties involved (Svoboda, SD, Levica). It also refers to the cost of organizing such a referendum and suggests it may be an attempt to divert attention from another issue. These details align with the cross-sourc
Zakaj objektivnost (50): The article uses emotionally charged language like 'farcical' and 'spam' content, indicating a strong ideological stance against the opposition. It frames the referendum as a distraction rather than a legitimate democratic tool, showing clear bias.
V članku se razpravlja o predlogu opozicije, da se organizira posvetovalni referendum o tem, ali bi bilo treba predsednika narodne skupščine Zorana Stevanovića odstraniti s položaja, kar avtor imenuje provokativno idejo. V članku se ta ukrep kritizira kot nepotreben in drag, pri čemer je navedeno, da bi takšen referendum stal med 700.000 in 800.000 evrov. V članku je poudarjeno, da je Stevanovićev prvotni "greh" omogočil izvolitev vlade Janeza Janše, ki je od takrat postala tarča opozicije. V članku je tudi omenjeno, da se je Stevanović aktivno branil pred medijskimi napadi in provokacijami levičarskih skupin prek socialnih medijev. Poleg tega je v članku navedeno, da je opozicija s poudarkom na Stevanoviću pomagala resnični. skupini, da se je še naprej potisnila v srednopravni politični prostor.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku je predlagani referendum označen za provokacijo in kritiziran kot nepotreben in zapravljen, v skladu z desničarskimi pogledi, ki nasprotujejo populističnim ali simboličnim referendumom.
Zakaj dejstva (70): This article repeats much of the content from the first article but adds some additional context about the legal challenges faced by the opposition. However, it includes similar claims about fabricated names and foreign signatures, which have not been independently verified. The reference to legal e
Zakaj objektivnost (55): The tone is again critical of the opposition’s actions, portraying them as misguided or politically motivated. The repeated use of phrases like 'subversion of democratic procedures' indicates a biased perspective, even if it is not explicitly partisan.
V članku je prikazana karikatura z naslovom "Kdo neki tam žvižga" (Kdo tam zvija?) v zvezi s referendumom. Sliko spremlja napis in se pojavi v razdelku galerije. Naslov nakazuje kritično ali satirično stališče o procesu referenduma, ki morda poudarja zaznana vprašanja ali polemike v zvezi z udeležbo volivcev ali rezultatom referenduma. V članku je vključen fotokredit in se sklicuje na povezan članek z naslovom "Politiki zasebnosti" (Politika zasebnosti), ki najverjetneje obravnava politike ali razprave v zvezi z zasebnostjo. Vsebina je del širše razprave o političnih vprašanjih v Sloveniji.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Karikatura in sklicevanje na referendum kažejo na kritično perspektivo političnih procesov, kar lahko pomeni skepticizem do sedanjega upravljanja ali preglednosti.
Slovenska narodna skupščina je za 11. oktober predvidela tri svetovalne referendume, poleg tega pa tudi ustavni referendum o spremembi zakona o parlamentarni preiskavi. Predlagane teme vključujejo pogojni dostop do socialnih ugodnosti prek javnih služb, odpravo televizijske pristojbine in odobritev glasovalne pravice državljanom drugih držav na lokalnih volitvah. Vladajoča koalicija in stranka Respublica sta predlog podprla, opozicija pa je nasprotovala, saj sta trdila, da bi referendumi preusmerili pozornost od ustavnega referenduma o parlamentarni preiskavi. Opozicija trdi, da vladajoča koalicija zavaja volivce, saj je referendum o parlamentarni preiskavi označila kot vprašanje "politične policije".
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni argumenti vladajoče koalicije in opozicije, ne da bi se odkrito zagovarjala katera koli stran.
Slovenski parlament (Državni zbor) je 11. oktobra napovedal tri svetovalne referendume, ki zajemajo povezavo socialne varnosti s službo skupnosti, odpravo prispevka RTV in glasovalne pravice državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene obe strani razprave brez jasnih ideoloških nagibov. Poroča o zaskrbljenosti opozicije glede premikanja osredotočenosti in argumentih koalicije glede legitimnosti in demokratičnega procesa.
Slovenski narodni zbor je napovedal tri svetovalne referendume, ki so predvideni za 11. oktober. Ti referendumi bodo obravnavali vprašanja, kot so povezovanje socialne varnosti z javnimi storitvami, odprava televizijske pristojbine in odobritev glasovalnih pravic državljanom drugih držav na lokalnih volitvah. Predlog sta podprla vladajoča koalicija in stranka Respublica, medtem ko je nasprotovanje nasprotovalo. Opozicija trdi, da je namen referenduma preusmeriti pozornost od ustavnega referenduma o parlamentarni preiskavi, ki se po njihovem mnenju napačno označuje kot glasovanje o "politični policiji". Vladajoča koalicija brani referendume kot nezavezujoča, vendar pomembna orodja za merjenje javnega mnenja in legitimiranje političnih odločitev.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni stališča vladajoče koalicije in opozicije, ne da bi se očitno naklonjena katerikoli strani.
Slovenski parlament je za 11. oktober predvidel tri svetovalne referendume, poleg zakonodajnega referenduma o parlamentarnih preiskavah. Predlagani referendumi obravnavajo pogoje socialne varnosti, povezane s službo v skupnosti, odpravo prispevkov RTV in glasovalnimi pravicami državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Debata je bila sporna, opozicija je obtožila koalicijo in Resnico, da skušata preusmeriti pozornost stran od referenduma o parlamentarni preiskavi, medtem ko trdijo, da si prizadevata za povečanje udeležbe volivcev pri vprašanjih, povezanih z varstvom zasebnosti. Koalicija in Resnica nasprotujeta, da opozicija zavaja državljane, tako da je parlamentarno preiskavo referendum enačila z "političnim policijskim" referendumom, in trdijo, da bi jih držanje istega dne ratifikiralo stroške. Opozicijska koalicija trdi, da nacionalna skupščina ne upošteva prejšnjih odločitev o glasovalnih pravicah državljanov tretjih držav, trdijo, da so že začele razveljavljati to pravico na svojem mandatu in so tudi predlagale, da se ponovno pregledajo ustavne zadeve in predlagajo za novi referendum.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo razpravo med koalicijo in opozicijo, poudarja argumente obeh strani brez jasnega uredniškega favorizma.
Slovenski narodni zbor (Državni zbor) je 11. oktobra napovedal tri posvetovalne referendume, ki se nanašajo na povezavo socialne pomoči z delom v skupnosti, odpravo prispevkov RTV in glasovalno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen opis razprave med vladajočo koalicijo in opozicijo glede predlaganih referendumskih predlogov.
Slovenski parlament (DZ) je naznanil štiri svetovalne referendume, ki so predvideni za 11. oktober, in ki zajemajo teme, kot so povezovanje socialnih dajatev z javnimi službami, odprava prispevka RTV, odobritev glasovalnih pravic državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah in parlamentarni referendum o preiskavi.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je predlog koalicije označen kot poskus manipulacije javnosti in zavajanja volivcev z izrazi, kot so "politična policija", ki imajo negativne konotacije.
Slovenski parlament je 11. oktobra napovedal tri svetovalne referendume, ki se nanašajo na povezavo socialne varnosti z javnimi službami, odpravo prispevkov RTV in glasovalno pravico državljanov tretjih držav na lokalnih volitvah. Ti referendumi so predlagali člani koalicije in Resnica, vendar jih je nasprotovala opozicija. Opozicija je koalicijo obtožila, da poskuša preusmeriti pozornost stran od referenduma o parlamentarni preiskavi, medtem ko je koalicija trdila, da bi referendumi povečali udeležbo volivcev in legitimnost. Opozicija trdi, da je referendum o parlamentarni preiskavi v bistvu referendum "politične policije" in da bi ga ob istem dnevu lahko zmanjšali stroške. Prav tako trdijo, da koalicija zavaja volivce, s tem, da bi svetovalni referendumi lahko vplivali na zakonodajne odločitve. Opozicija nadalje navaja, da je parlament že odločil o glasovalnem pravu državljanov tretjih držav, zato je svetovalno vprašanje neveljavno.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnotežen opis razprave med koalicijo in opozicijo glede predlaganih svetovalnih referendumov.
Koalicijska vlada in opozicijske stranke razpravljajo o predlaganih datumih in temah teh referendumov. Koalicija je predlagala svetovalna glasovanja o vprašanjih, kot so pogojna socialna pomoč, povezana s službo v skupnosti, odprava TV pristojbin in glasovalne pravice za državljane drugih držav na lokalnih volitvah 11. oktobra, skupaj z obstoječim referendumom o parlamentarni preiskavi. Opozicija obtožuje koalicijo, da poskuša preusmeriti pozornost od glavnega referenduma z uvedbo dodatnih vprašanj, ki bi po njihovem mnenju lahko služile kot utemeljitev za prihodnje politične poteze.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljene obe strani razprave med koalicijo in opozicijo glede načrtovanja in namena referenduma.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
