Lastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 1951
Lastništvo
Dnevnik izdaja Dnevnik d.d. in je od leta 2003 večinsko pod nadzorom slovenske skupine DZS (na borzi delujoče podjetje, ki deluje na področju založbe, turizma in izobraževanja, v skupino pa sodijo Terme Catez in Marina Portoroz).
Financiranje
Financira se s prodajo kopij in naročninami, digitalnim plačilnim zidom in oglaševanjem; nima državnega ali političnega financiranja in se sooča s komercialnim pritiskom zaradi upada tira tiskanih izvodov.
Pripadnost in usmeritev
V zasebni lasti domače založniške/turistične skupine in avstrijskega investitorja v medije, brez partijskega ali državnega nadzora, ki podpira njen status INDEPENDENT.
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Bolj progresivno
- Izmerjeno iz poročanja
- Sredinana podlagi 888
81/100
Dejstva
74/100
Objektivnost
1251
Članki
1251
poročil
Dejstva: Kako točno članki tega medija poročajo o dejstvih, presojano glede na primarne vire in soglasje med mediji. Štejejo samo članki, ki navajajo svoje vire.
Objektivnost: Kako nevtralno je pisanje — ali poročanje ostaja brez avtorjevih lastnih preferenc in mnenj.
Nedavno poročanje

"Bilo je nekaj groženj": Trump potrdil razlog za umik ameriških bombnikov iz britanske baze
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil, da so Združene države Amerike umaknile vse bombe tipa B-1 iz britanske smrtonosne baze Fairford zaradi določenih groženj, ki so po njegovem mnenju verjetno povezane z Iranom. Pentagon je pred tem objavil, da so bombe vrnjene v svojo matično bazo v ZDA. Trump je dejal, da so grožnje lahko imele več različnih vzrokov, vključno tudi možnost iranskega vpliva. Ta odločitev pomeni preoblikovanje delovanja ameriške vojske v Evropi.

Eno dejanje, ki lahko reši devet življenj: vse, kar morate vedeti o darovanju organov
V članku se razpravlja o odločitvi o darovanju organov, ki je eden izmed najvišjih dejanj solidarnosti.

Imajo hrvaški ribiči prav ali ne?
Evropski sodišče za človekove pravice (ESČP) bo objavilo odločbo o pritožbi dveh hrvaških ribičev proti Sloveniji glede njihovega pregona zaradi ribolova v slovenskih vodah v zalivu Piran. Ribiči trdijo, da je slovenski sodni postopek kršil njihove pravice, zlasti zaradi pomanjkanja obravnave pred kaznimi. Ta primer je del več kot 700 podobnih pritožb, ki so jih hrvaški državljani vložili proti Sloveniji, čeprav so prejšnje odločbe zavrnile podobne zahtevke, povezane s spori o meji med obema državama. Odločba ESČP bi lahko vplivala na prihodnje prakse, vendar ne vpliva na vzpostavljen sporazum o meji ali veljavnost arbitražnih odločitev. Pravni strokovnjaki ugotavljajo, da čeprav sodišče lahko ugotovi postopkovne kršitve, so takšni primeri redko uspešni na ravni ESČP.

Od danes boste lahko začeli predčasno oddajati svoje glasove za štiri referendume
Slovenija je začela predčasno glasovanje za štiri referendume, ki bodo potekali od 6. do 11. oktobra 2026. Volivci lahko glasujejo vsak dan od 7. do 19. oktobra na 99 voliščih po državi, vključno z 88 volišči OMNIA za glasovanje zunaj okraja stalnega prebivališča. Predčasno glasovanje v Ljubljani je organizirano na 15 različnih lokacijah, kar je sprememba glede na prejšnje leto. Volivci morajo prihajati le enkrat na volišče, se odločiti za številko v vrsti referendumov, ter s seboj imeti osebni dokument. Referendumi zajemajo teme zakona o parlamentarni preiskavi, ukinitev prispevka za RTV Slovenija v drugih vprašanjih, kjer bo rezultat vplival na zakonodajo ali politično stališče.

Evropa jih šteje za mopede, Slovenija za e-skiroje: zakaj smo izjema?
Članek obravnava razvrstitev električnih dvokolesnikov v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami Evropske unije. V Sloveniji so ta vozila pravno razvrščena kot e-scooters, kar pomeni, da zahtevajo registracijo, zavarovanje in upoštevanje posebnih omejitev hitrosti in moči. Vendar pa je v večini drugih držav članic EU podobna vozila razvrščena kot mopedi, ki zahtevajo homologacijo in skladnost z strožjimi predpisi. Članek poudarja, da je pristop Slovenije edinstven v EU, saj ne sledi standardni razvrstitvi, ki jo je določila Uredba EU 168/2013, ki različno opredeljuje e-kolesa in mopede. To neskladje je privedlo do zmede in regulativnih izzivov, zlasti potem, ko je Avstrija nedavno zaradi varnostnih razlogov prepovedala nekatere vrste električnih vozil na kolesarskih poteh.

Nova taktika: kaj je v ozadju napovedanega referenduma o javnem sektorju?
Predsednik vlade Janez Janša je napovedal načrte za posvetovalni referendum o morebitni prestrukturiranju javnega sektorja, vključno z zmanjšanjem birokracije in morebitnim zmanjšanjem števila zaposlenih za 10%. To je prišlo med kritikami sindikatov, ki opozarjajo, da bi takšna zmanjšanja lahko škodovala dostopu do bistvenih javnih storitev. Predlagani proračun za naslednja dve leti še ne vključuje teh zmanjšanj, Janša pa je pojasnil, da so bila prejšnja poročila o načrtovanih odpustkih napačno razložena. Sindikati trdijo, da vlada ni predložila strokovnih analiz, ki bi utemeljile potrebo po takšnih zmanjšanjih ali njihovem vplivu na javne storitve.

Delnice ali obveznice?
V članku se obravnava naraščajoča donosnost državnih obveznic v primerjavi z delnicami, poudarjajo pa se dejavniki, kot so politike centralnih bank, inflacija, fiskalni primanjkljaji, geopolitične napetosti in spreminjajo se preference vlagateljev.

“Poštarji” levice zvonijo samo enkrat
Članek kritizira politično in ideološko stališče levičarskega "postmodernističnega" gibanja v Sloveniji in trdi, da njihove dejanja poganjajo rigidni ideološki okvir, oblikovan z dolgoročnim indoktrinacijo skozi izobraževalne sisteme in medije. Trdi, da ta ideologija spodbuja odsotnost dvoma, kar vodi v neomajno zavezanost določenim ideologijam in binarni pogled na svet, kjer "mi" proti "oni" opredeljujejo realnost. Članek poudarja, kako levičarske skupine oblikujejo svoje kampanje okoli nasprotovanja zaznanim "desničarskim" politikam, z uporabo nejasnih obtožb in čustvenih pritožb namesto vsebinskih argumentov. Primeri vključujejo referendum o parlamentarnih preiskavah, kjer levičarji lažno trdijo, da bi sprememba ustvarila "politično policijo", medtem ko je resnica, da je namenjena preprečevanju zlorabe in zaščiti zasebnosti.

Hitri in močni. Hitri ali močni?
Članek poroča o fizičnem in kognitivnem fitnes testu, ki so ga pripadniki narodne skupščine opravili med športnim dnem.

Laži in resnice stoletja
V članku se razpravlja o kontroverzni fotografiji z naslovom Laži in resnice stoletja, ki prikazuje veliko množico ljudi v obupnem položaju, morda umirajo, se skrivajo ali čakajo na pomoč. Slika je opisana kot apokaliptična, vendar njen natančen kontekst in pomen ostajajo nejasni. Avtor poudarja, da je uporaba takih fotografij, še posebej če prikazujejo pokojne posameznike, etično občutljiva in opozarja na njihovo zlorabo za napredovanje političnih agend.

Ali je v ozadju eksplozije na ljubljanskih Fužinah mafijski obračun?
Članek poroča o dogodku z bombnim napadom na Fužine v Ljubljani, kjer je vojaško ročno granato detoniral Luka Jemec, ki naj bi bil povezan z organiziranim kriminalom. Cilj napada, Mentor S., ima zgodovino sodelovanja z nezakonitimi drogami in trdi, da ga je napadla skupina moških, ki naj bi delovala v Ljubljani v "mafijskem slogu".

Zmaga apatije in poraz prihodnosti
V članku so obravnavani rezultati nedavnih volitev v Bosni in Hercegovini (BiH), poudarjena pa je zmaga nacionalističnih politikov iz vseh treh etničnih skupin, ki nasprotujejo vključitvi države v Evropsko unijo.

Kaj se dogaja z nadhodom pri Kardeljevi ploščadi? Prenova še traja
Obnova podzemnega prehoda, ki povezuje Dunajsko cesto in Kardeljevo Ploščad v bližini Mercatorjeve stavbe, kljub začetku študijskega leta prejšnji teden še ni bila dokončana. To je povzročilo neprijetnosti za študente iz bližnjih fakultet. Mesto Ljubljana je pojasnilo, da trenutno opravljajo popravila na podzemnem prehodu, ki so se začela junija. Ugotovili so, da je bila notranja struktura tal v boljšem stanju, kot se je pričakovalo, kar jim je omogočilo, da so okrepili spodnji del podzemnega prehoda in popravili le dva stebra. Dodatna dela vključujejo krepitev zidov v bližini stopnic in podporne stene, ki je sosednja Kardeljevemu Ploščadu.

















