Lastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 1994
Lastništvo
Radio Ognjišče je v lasti katoliške tiskovne družbe Tiskovno društvo Ognjišče, ki izdaja mesečno revijo Ognjišče od leta 1965. radijska postaja je začela redno oddajanje 28. novembra 1994 iz ljubljanskega studia na inštitutu sv. Stanislava, na pobudo, ki jo je vodil mgr. Franc Bole in jo je podprla ljubljanska nadškofija (nadškof Alojzij Šuštar).
Financiranje
Kot cerkvena/neprofitna postaja se financira z oglaševanjem in podporo poslušalcev, skupaj s podporo lastnika katoliške zveze in širše cerkvene skupnosti, namesto z državno licenčno pristojbino.
Pripadnost in usmeritev
Radio Ognjišče je uredniška katoliška postaja, ki je v lasti cerkvenega tiskovnega združenja in je povezana s slovensko rimskokatoliško cerkvijo, zaradi česar je programiranje versko, socialno konzervativno (srednja desnica).
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Bolj konservativno
- Izmerjeno iz poročanja
- Sredinana podlagi 131
81/100
Dejstva
75/100
Objektivnost
169
Članki
164
poročil
Dejstva: Kako točno članki tega medija poročajo o dejstvih, presojano glede na primarne vire in soglasje med mediji. Štejejo samo članki, ki navajajo svoje vire.
Objektivnost: Kako nevtralno je pisanje — ali poročanje ostaja brez avtorjevih lastnih preferenc in mnenj.
Nedavno poročanje

Nadškof Cvikl prostovoljcem Karitas: Ko služimo bližnjemu, v njem ljubimo Boga
Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je 23. avgusta 2026 na tradicionalnem srečanju delavcev Caritasa v župniji sv. Barbara v Halozah-Cirkulaneu nagovoril udeležence. Dogodek, ki je bil naslovljen "Ko služimo bližnjemu, ljubimo Boga v njem", se je osredotočil na krščanska učenja o ljubezni do Boga in drugih. Cvikl je poudaril, da prave ljubezni ni mogoče ločiti od služenja človeštvu, pri čemer je črpal iz biblijskih naukov in primerov, kot je Dobri Samarijan. Poudaril je pomen občutka ljubezni do Boga kot vira moči in upanja, zlasti v časih osamljenosti in obupa. Cvikl je pohvalil prostovoljce Caritasa za njihovo delo pri podpori ranljivih posameznikov in dejal, da takšna dejanja postanejo orodja božanske ljubezni. Poudaril je, da je pomoč tistim v stiski, še posebej tistim, ki ne morejo povrniti bistvenega, za ohranjanje človeškega dostojanstva.

V Donjem Maclju pokopali posmrtne ostanke 500 hrvaških žrtev iz slovenskih grobišč
V vasi Donji Macelj na severu Hrvaške je bila izvedena spominska slovesnost za ostanke 500 hrvaških žrtev vojnih grozodejstev, katerih trupla so izkopali iz množičnih grobov v Sloveniji. Dogodek je potekal dan pred Evropskim dnem spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Hrvaški minister za veterane Tomo Medved je izrazil hvaležnost Sloveniji za sodelovanje pri vrnitvi ostankov v Hrvaško.

Dan spomina na žrtve totalitarizmov: Brez resnice in spomina ni sprave
23. avgusta 2026 je Slovenija praznovala Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, v spomin na tiste, ki so izgubili življenje, domove ali dostojanstvo pod fašizmom, nacizmom, komunizmom in drugimi avtoritarnimi režimi. Dogodek je bil zaznamovan z izjavami slovenskih uradnikov, vključno s predsednikom Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Janezom Janšom, ki so poudarili pomen spominjanja na zgodovinske žrtve in ohranjanja demokratičnih vrednot.
Začel se je 64. mednarodni sejem Agra v Gornji Radgoni
64. mednarodni kmetijski in prehrambeni sejm v Agri se je začel v Gornji Radgoni v Sloveniji in bo trajal do 26. avgusta. Dogodek obsega 70.800 kvadratnih metrov in ima 1690 razstavljavcev iz 36 držav, Alžirija pa je partnerska država.

Stevanović bo z Moskvo grozil in izsiljeval, dokler Janša ne udari po mizi
V članku se obravnava Zoran Stevanović, ugledni slovenski politik, in njegov naraščajoči vpliv v vladajoči koaliciji. V članku se kritizira opozicija zaradi pretekle podpore populističnim osebnostim, kot je Stevanović, ki je med protesti proti vladi med pandemijo COVID-19 pridobil slavo. V članku se trdi, da je Stevanovićev vzpon na ugled olajšal dogovor med desničarsko frakcijo in predsednikom Narodnega sveta, kar mu je omogočilo pridobitev pomembne politične moči. Avtor predlaga, da so mediji igrali vlogo pri krepitvi Stevanovićeve populistične retorike, kljub začetni negotovosti, da bi mu dali platformo. V članku se omenjajo tudi Stevanovićeve nedavne prizadevanja za sodelovanje z Rusijo, vključno s srečanji z ruskimi uradniki, ki jih nekateri kritičarji vidijo kot sporne. Poleg tega se v članku poudarjajo notranje boje znotraj Stevanovićeve stranke, ki vključujejo članov Stevanovićeve stranke, zaradi usklajevanja s skandalskimi strategijami, kar je vplivalo tudi na Stevanovićevo politično delovanje in prepoznavanje njegove populistične dinamike.

Razstavni vpogled v najtemnejšo preteklost
V članku je obravnavana stalna razstava z naslovom "V senci Beethovnove", ki je bila odprta v zgradbi Ministrstva za pravosodje na Beethovnovi 3 v Ljubljani, s poudarkom na zgodovinskih zaporniških celicah, odkritih leta 2007.

Suhe pipe v planinskih kočah
Ta članek obravnava hudo pomanjkanje vode, ki je prizadelo gorske koče v Sloveniji poleti 2026 zaradi dolgotrajnih sušnih razmer. Zlasti koča Cojzova v prelazu Kokra ima omejeno razpoložljivost vode, omejeno na bistvene namene, kot so kuhanje in higiena. Strokovnjaki iz Alpskega združenja Slovenije poudarjajo kritično pomanjkanje vode v visokih kočah, zlasti okoli gore Triglav, kjer so nekatere koče znatno zmanjšane ali brez tekoče vode.

S sveto jezo do sprave
Članek razlaga koncept preoblikovanja smrti v spravo, ki ga navdihujejo Dietrich Bonhoefferjeve misli in zapisi svetega Tomaza Akvinskega. Poudarja vlogo vere pri premagovanju travme in pomen soočanja z bolečimi zgodovinskimi spomini, zlasti tistimi, ki so povezani z totalitarnimi režimi. Članek poziva k čustvenemu sodelovanju s preteklimi trpljenjem, kar kaže, da so neprijetni občutki, kot so jeza, strah in sram, bistveni za resnično povezavo z drugimi in z Bogom. Sklicuje na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, poudarja slovenske zgodovinske boje in potrebo po kolektivnem zdravljenju. Avtor Roman Bider bralce spodbuja, da razmislijo o svojih čustvenih odzivih na travmatične dogodke in priznajo vrednost težkih čustev pri spodbujanju globljega razumevanja in enotnosti.

Varuhinja Drenik Bavdek pri škofu Sajetu
Dr. Simona Drenik Bavdek, varuhinja človekovih pravic, je danes obiskala škofa Andreja Sajeta v Novem mestu. Pogovor je potekal o pomenu svobode veroizpovedi kot osnovne človekove pravice, ki jo ni mogoče razveljaviti, celo v izrednih razmerah. Pogovor je vključeval tudi razpravo o primerih nestrpnosti v kristjanofobije, zadevi zavraženih dejanj, kot so skrunitve sakralnih objektov. Razpravljalno je bilo tudi o pravici do dostojne pokope, statusu verskih skupin v vlogi cerkve kot družbeno koristne organizacije.

Urad predsednice o tem, zakaj nismo bili vabljeni na brifing
V članku se razpravlja o zaskrbljenosti, ki jo je izrazil novinar Alen Salihović glede pomanjkanja povabila za Radio Ognjišče na brifing po prometni nesreči, v kateri je bil udeležen predsednik Nataša Pirc Musar.

Peticija nedostopna zaradi spletnih napadov, verodostojnost podpisov ostaja vprašljiva
V članku se razpravlja o peticiji, ki je gostila spletno stran stevogomhome.si, ki je postala nedostopna zaradi nenehnih kibernetskih napadov iz tujine, po mnenju začetnika peticije in ustvarjalca spletnega mesta, upokojenka Miha Brejc. Novinar Tomaz Kavčić analizira ozadje peticije in ugotavlja, da je bila spletna stran postavljena izjemno hitro brez standardnih varnostnih postopkov, kar je privedlo do problematičnih reakcij. Predlaga, da medtem ko so ustvarjalci projekta nejasni, to ni tipično strankarsko dejanje, temveč namerno politično ali aktivistično manevriranje, namenjeno diskreditiranju posameznika. V članku se obravnava tudi verodostojnost podpisnikov peticije, poudarjajo pa so tudi pomisleki glede ponarejenih imen in podvojenih vnosov, ki jih je težko preveriti brez elektronske potrditve. Kavčić izraža skeptičnost glede pozornosti medijev na peticijo Aleksandra, kritizira pa nacionalne televizijske postaje za preverjanje e-poštnih sporočil, ki jih je postavil gost, in sklene, da so zaradi tehnično vplivnejših lastnosti, kot je Repić, bolj verodostojne od tehnično.

Leon XIV.: Resnična sredstva miru niso orožje, ampak dialog, pravičnost in ljubezen
V svojem sporočilu za 11. svetovni dan molitve za skrb za stvarstvo papež Lev XIV. poudarja, da resnični mir ni dosežen z orožjem, temveč z dialogom, pravičnostjo in ljubeznijo. Povezuje skrb za okolje z prizadevanjem za mirom in navaja, da sodobne vojne ne uničujejo le ljudi, temveč tudi okolje, kar povzroča ekološko uničenje, onesnaževanje in grožnje za varnost hrane.

Ko očitki ne potihnejo
Radio Ognjišče je zanikal obtožbe o sodelovanju z rusko dačo med slovensko volilno kampanjo 2022. Postaja trdi, da je prekinil poslovni odnos z rusko dačo, potem ko je Rusija 24. februarja 2022 napadla Ukrajino, kar je bilo precej pred začetkom volilne kampanje. Poudarjajo, da so njihove oddaje o ruski dači kulturne in izobraževalne narave, osredotočene na zgodovinsko dediščino in dogodke na mestu, in da nikoli niso sodelovali z dačo o političnih zadevah. Postaja zavrača vsakršen predlog, da bi bila pod vplivom političnih krogov, in izraža razočaranje, da se kljub štirim letom še naprej širijo lažne trditve.








