Lastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 2025
Lastništvo
Zanima.me je založba Zanima.me d.o.o., ki ima sedež v Brezovici pri Ljubljani. Skupaj z Igorjem Vovkom (direktor), urednikom Rokom Caksom in Mirkom Mayerjem so ustanovitelji, skupaj s katoliško fundacijo za družinske vrednote Zavod Iskreni.
Financiranje
Financira se predvsem z naročninami bralcev in prispevki ustanoviteljev-abonentov/darovalcev; izstopna točka se izrecno pozicionira kot živeti od svojih bralcev, s stopnjami, ki se gibljejo od približno 69 EUR / leto do 1.000 EUR "podjetniškega" podpornika.
Pripadnost in usmeritev
Redakcijsko krščansko-demokratska, konzervativna in zmerna desnica v stališču in povezana z istim konzervativno-katoličanskim medijskim krogom (Zavod Iskreni) kot Domovina. Ker je v zasebni in komercialni lasti svojih ustanoviteljev novinarjev in fundacije civilne družbe, brez formalnega partijskega ali državnega nadzora, je najbolje razvrstiti kot neodvisna z naklonjenostjo CENTER_RIGHT.
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Bolj konservativno
- Izmerjeno iz poročanja
- Sredinana podlagi 245
78/100
Dejstva
64/100
Objektivnost
267
Članki
267
poročil
Dejstva: Kako točno članki tega medija poročajo o dejstvih, presojano glede na primarne vire in soglasje med mediji. Štejejo samo članki, ki navajajo svoje vire.
Objektivnost: Kako nevtralno je pisanje — ali poročanje ostaja brez avtorjevih lastnih preferenc in mnenj.
Nedavno poročanje

Tudi če zmaga, bo Jankovića močno bolela glava
Po rezultatih nedeljskih lokalnih volitev je jasno, da se bo v novem mandatu močno spremenilo razmerje med močmi v mestnem svetu Ljubljane. Kandidat, ki bo vodil občino, bo moral sodelovati z drugimi strankami in iskati podporo tudi med kritičnimi strankami. V kampanjski ekipi Luka Meseča so bili zadovoljni po objavi rezultatov prvega kroga županskih volitev, saj je njihov kandidat napredoval v drugi krog in bo po dveh tednih poskušal odstraniti sedanjega župana Zorana Jankovića. Drugi krog je predviden za 29. november. Milan Brglez, nekdanji predsednik narodne skupščine, je podprl Meseča, skupaj z evropskim poslancem Marjanom Šarecem iz Svobodne gibanja. Presenetljivo je bilo, da se je na dogodku pojavil tudi Matjaž Tomlje, Jankovičev nasprotnik iz Prave stranke. Čeprav ankete kažejo, da ima Janković nekoliko večje možnosti za zmago, bo ta mandat verjetno za njega najtežji, tudi če zmaga. Trenutni rezultati kažejo, da so kritičarji Jankovića v večini. Na njegovem seznamu je trenutno 19 mestnih svetnikov, ki se bodo v novem mandatu zmanjšali za šest. Gibanje za svobodo, ki jih je bilo prej sedem, se bo zmanjšalo na štiri. Levica, ki je javno kritizirala Jankovića, je povečala število članov sveta s treh na deset. Pirati so se povečali z enega na tri, SDS je dobil eno sedež in zdaj ima pet, medtem ko je SD obdržal samo enega od svojih prejšnjih dveh sedežev. Aleš Primc bo imel tri mesta v svetu, namesto enega.

Putinova previsoka cena za mir
Članek analizira nedavne mirovne pogajanja med Rusijo, Ukrajino in ZDA v Abu Dabiju, pri čemer opozarja, da čeprav ni prišlo do nobenega prelomnega dogodka, subtilne spremembe nakazujejo potencialne korake proti deeskalaciji. Navaja pogoje, ki jih je za mir postavil Vladimir Putin, vključno s popolnim ruskim nadzorom nad območji Donbas, Zaporizhzhia in Kherson, priznanjem Krima ter zmanjšanjem zmogljivosti Nata, kar avtor opisuje kot nerealistično z zahodne perspektive. Nasprotno pa članek poudarja izboljšano učinkovitost ukrajinske vojske, pri čemer se sklicuje na podatke ukrajinskega zunanjega ministrstva, ki trdijo, da so ruske žrtve v desetine tisoč na mesec, in da se razmerje med žrtvami spreminja v korist Ukrajine. Analiza kaže, da je učinkovita ukrajinska obramba in uporaba brezpilotnih letal nevtralizirala rusko številčno prednost, kar bi Ukrajini lahko omogočilo celo pridobitev ozemlja, kljub majhnim razlikam. Besedilo se konča z primerjavo visoke cene miru, ki jo zahteva Moskva, in spreminjajoče se dinamike na terenu.

Safari volilni večer v živo: Mayer in Merše z gosti
Ta članek napoveduje neposredni prenos oddaje "Safari" televizije Sava, ki jo vodita Mirko Mayer in Peter Merše, in v kateri bodo predstavljeni rezultati lokalnih volitev. Oddaja bo vključevala goste, med katerimi so Simona Kukovič, Žan Sterle, Aljaž Pengov Bitenc, Vladimir Prebilič, Marjan Šarec, Sebastjan Jeretič in Mojca Šetinc Pašek. Ti sogovorniki bodo analizirali dogajanje na občinskih volitvah. Članek bralcem priporoča, da spremljajo neposredni prenos na spletni strani, kjer je poudarjena visoka volilna udeležba v občinah, kjer so potekale pomembne politične tekme.

Ministrstvo naznanilo sum kaznivega dejanja zoper Damjana Petriča
Direktorat za policijo pri slovenskem Ministrstvu za notranje zadeve je nekdanjega generalnega direktorja policije Damijana Petriča prijavil specializiranemu tožilstvu zaradi suma kršitene službene dolžnosti. Poročilo se nanaša na domnevno zamudo pri sprožitvi disciplinskih postopkov proti šestim policistom, ki so bili vpleteni v intervencijo decembra 2024 na ulici Čopa v Ljubljani, kjer je 37-letni moški umrl po tem, ko je izgubil zavest med policijskim pridržanjem. Notranji pregledi so odkrili nepravilnosti, vključno s pretirano uporabo sile in pomanjkanjem takojšnje prve pomoči. Kazenski postopek proti policistom se še vedno odvija pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. Minister Franc Matoz je že pred tem obljubil pravne ukrepe, če bodo pregledi dokumentacije razkrile nesposobnost, in opozoril, da so disciplinski postopki bili začeti približno 16 mesecev po incidentu, nato pa so bili ustavljeni zaradi zastaranja. Ta razvoj dogodkov sledi podobni prijavi, ki jo je Ministrstvo za pravosodje vložilo proti nekdanji ministrici Dominiki Švarc Pipan zaradi suma zlorabe položaja pri nakupu nepremičnine.

Prihaja zakon, ki jezi bančnike: brezplačni bančni računi, lažji dvigi gotovine …
Slovenska vlada je odobrila osnutek zakona, katerega cilj je izboljšati dostop do osnovnih bančnih storitev in dvigov gotovine za državljane. Predlog uvaja brezplačen paket osnovnih bančnih storitev za posameznike z rednimi prihodki, kot so zaposleni, upokojenci in prejemniki štipendij, medtem ko lahko banke še vedno zaračunajo za dodatne storitve. Zakon, ki se ukvarja s precejšnjim upadom števila bankomatov in podružnic bank od leta 2011, določa, da mora vsaka občina zagotoviti vsaj eno lokacijo za dvig gotovine. Finančni minister Andrej Širca je poudaril, da je ta ukrep nujen zaradi omejenega dostopa na podeželju, saj mnogi prebivalci morajo potovati v mesta za osnovne finančne transakcije. Trgovci bodo na splošno morali sprejemati tako gotovino kot vsaj eno elektronsko metodo plačila. Združenje potrošnikov Slovenije podpira ta ukrep, vendar trdi, da bi brezplačne osnovne storitve morale veljati tudi za ljudi, ki nimajo rednih prihodkov.

Aktivizem osvobaja samo na videz. Patriarhata ni mogoče premagati s politično in kulturno agitacijo
Članek trdi, da patriarhalne strukture ne moremo premagati le zgolj z političnim ali kulturnim aktivizmom, saj takšno aktivnost označuje kot površno. Izpodbija razširjeno akademsko in feministično stališče, da Biblija inherentno spodbuja patriarhalno ideologijo, in patriarhijo definira kot posvetno sociološko kategorijo, ne pa kot teološko. Avtor trdi, da čeprav biblijski besedili vsebujejo zgodovinske elemente patriarhije zaradi njihovega kulturnega konteksta, je jedro svetopisnega sporočila usmerjeno v univerzalno odrešitev in božjo prijateljstvo, kar je zunaj specifičnih družbenih modelov. Zato članek predlaga, da poskus moderne družbe razbiti patriarhijo zgolj s kulturno kritiko zamuja bistvo verskih naukov.

Slovenija brez JEK 2: bomo drago plačevali uvoženo elektriko ali ostali v temi?
Članek preučuje aktualno razpravo v Sloveniji o gradnji nove jedrske elektrarne, JEK 2, s poudarkom na energetski neodvisnosti v primerjavi z okoljskimi skrbitvami in stroški. Poudarja nedavno analizo direktorja podjetja ELES, Aleksandra Mervarja, ki ocenjuje stroške projekta na 13,5 milijard evrov, in jo primerja z ocenami opozicije, ki se gibljejo med 16 in 22 milijardami evrov. Po podatkih ELES je Slovenija v 98 % vseh ur v obdobju od januarja do oktobra 2026 uvažala električno energijo, pri čemer je odvisnost od uvoza dosegla 33 % zaradi nizke proizvodnje hidroelektrike, ugasnitve termoelektrarne TES in zmanjšanega delovanja obstoječe jedrske elektrarne. Poročilo opozarja, da tudi ob dokončanju JEK 2 Slovenija ne bi dosegla popolne energetske samozadostnosti, čeprav scenariji kažejo, da bi se potreba po uvozu bistveno zmanjšala v primerjavi z zaprtjem trenutne jedrske elektrarne. Članek opisuje različne scenarije za leto 2044, ki vključujejo različne kombinacije jedrske, obnovljive in shranjevalne tehnologije, da bi prikazal možne prihodnje energetske bilance.

Vrtiljak tedna: “omejitev” finančnega ministra, disciplinirana UKZ, namrgodeni Boštjančič in Trump pred nebeškimi vrati (VIDEO)
Ta tedenska preglednica poudarja kontroverzne dogodke iz slovenske politike v zadnjem tednu. Vključuje izjave finančnega ministra Andreja Sirčlja, ki je odgovarjal na vprašanja o učinkih zakona za reševanje na državni proračun, ter ostre izjave generalnega direktorja NLB, Blaža Brodnjaka, glede nacionalnih financ. Bivša predsednica državnega zbora, Urška Klakočar Zupančič, je govorila o disciplini znotraj stranke Svoboda, pri čemer je izjavila, da morajo nedisciplinirani člani zapustiti stranko. Kandidat za župana Ljubljane, Klemen Bošnjak, je bil med debato opisan kot aroganten, saj je usmerjal kritike proti Tini Gaber Golob in njenemu strankarskemu vodji, Robertu Golobu. Poročilo vsebuje tudi del o hierarhičnih odnosih med Luko Mešecem, Zoranom Jankovićem in Aleksandrom Vučićem. Na koncu pa vsebuje intervju, v katerem je ameriški predsednik Donald Trump priznal, da verjetno ne bi odpustil svojim sovražnikom, če bi mu bila ponudena možnost vstopa v raj.

Zakaj Goloba na NPU ni spremljal Zdolšek? Umazane skrivnosti lokalnih volitev in milijoni Borzena (Safari Special)
Ta članek je promocijski napovednik za plačljivo video epizodo z naslovom "Safari Special", ki jo pripravlja slovenska organizacija Zanima.me. Poudarja več političnih in preiskovalnih tem, vključno z vprašanjem, zakaj je premierja Roberta Goloba na obravnavi pred Nacionalno preiskovalno agencijo zastopal odvetnik Miha Kunec, namesto njegovega običajnega odvetnika, Stojana Zdolskega. Članek napoveduje razprave o dinamiki koalicije na lokalnih volitvah, kjer sodelujeta župan Zoran Janković in kandidat Luka Mesc, ter o notranjih napetostih znotraj Socialnodemokratske stranke, ki so povezane s potencialnimi predsedniškimi ambicijami leta 2027. Poleg tega napoveduje preiskavo "afere Borzen", pri kateri se trdi, da je bila odobrena posojilo v višini 7,1 milijona evrov zasebnemu podjetju, kljub opozorilom strokovnih služb, kar je sprožilo obtožbe kaznivih dejanj. Tekst poudarja ekskluziven dostop do teh zgodb preko naročniške storitve.

Od Simiča do 8. marca: kdo vse vas bo prepričeval, kaj obkrožiti na referendumu
Članek opisuje organizatorje kampanj, ki so registrirani za prihajajoči slovenski referendum o zakonu o posebnih ukrepih. Navaja, da je za sodelovanje v kampanji prijavljenih 57 subjektov, vključno z 18 političnimi strankami, 35 pravnimi osebami in štirimi posamezniki. Gospodarska in delodajalska združenja, kot je Gospodarska zbornica in različna združenja delodajalcev, naj bi podpirala zakon, medtem ko se pričakuje, da ga bosta nasprotovala sindikata in Inštitut 8. marec. Članek poudarja posamezne aktiviste, kot sta strokovnjak za davke Ivan Simič in aktivist Jasha Jenull, ter nevladne organizacije, kot sta Amnesty International Slovenija in CNVOS, ki naj bi glasovali proti predlogu. Nasprotno pa so skupine, kot so Hervardi, Zbor za republiko in združenja lastnikov nepremičnin, označene kot verjetni podporniki zakona zaradi njegovih določb o davčnih olajšavah. Besedilo pojasnjuje politične usmeritve večjih strank, pri čemer navaja, da so člani koalicije podpirali osnutek zakona, medtem ko so opozicijske stranke pozivale k njegovi zavrnitvi.

Preobrat: Strelec iz Krakova je bil radikalni levičar in anarhist
Ta članek izpodbija uradno interpretacijo o motivu nedavnega strelskega napada v Krakovu na Poljskem. Trdi, da je napadalec, Michal Oksinski, bil radikalni levičar, protifašistični aktivist in anarho-komunist, namesto skrajnega desničarja, kot ga je opisal poljski notranji minister Marcin Kierwinski. Članek navaja, da je vlada Tuska in glavna sredstva množičnega obveščanja, vključno s slovenskimi mediji, ki se sklicujejo na BBC in The Guardian, brez kritične presoje ponavljala oznako "desničar", preden so se pojavile informacije, ki nakazujejo drugače. Poudarja, da so bili izbrisani računi na družbenih omrežjih, ki naj bi vsebovali dokaze o levičarski ideologiji napadalca, kar postavlja vprašanja o tem, kdo jih je izbrisal, potem ko so bili njegovi družinski člani najdeni mrtvi. Poročilo opozarja, da župan Krakova zavrača teorijo o motivu skrajnega desničarja.

Primer političnega paralelizma: Kako se afera »romunski račun« Roberta Goloba zrcali v medijih
Ta članek analizira poročanje v medijih o "romunskem računu", aferi, v kateri je bil vpleten nekdanji premier Slovenije, Robert Golob. Argumentira, da ta primer prikazuje "politično paralelnost", kjer različne skupine interpretirajo iste podatke, da podprejo že obstoječe prepričanja, namesto da bi iskale eno samostojno resnico. Članek primerja dva uradna prikaza: pravno ugotovitev policije in tožilcev, da ni bilo dokazov o kraji identitete, in administrativno pojasnilo, ki ga je podala banka Raiffeisen, da je bila račun povezana z Golobom zaradi administrativne napake. Avtor opozarja, da čeprav statistični podatki kažejo, da kombinacija imen ni edinstvena v Sloveniji, je uradno pismo banke, ki je težavo pripisala človeški napaki, spremenilo javno percepcijo in odvrnilo pozornost od morebitne kazenske namere. Besedilo nadalje pojasnjuje, zakaj civilna tožba ni bila sprožena, pri čemer navaja zastaralni rok in politično zadostnost priznanja banke kot hitrejšo rešitev kot sodni postopek v tujini.

Slovenija prejela opomin Evropske komisije: nadomestno materinstvo je treba uvrstiti med oblike trgovine z ljudmi
Evropska unija je leta 2024 sprejela direktivo 2024/1712, ki izkoriščanje pri posredovanju pri rojstvu otrok obravnava kot trgovino z ljudmi in zahteva od držav članic, da do julija 2026 kriminalizirajo namerno uporabo takšnih storitev. Slovenija je 25. septembra prejela uradno opozorilo od Evropske komisije, ker še ni popolnoma uskladila svoje nacionalne zakonodaje z navedeno direktivo, in se tako pridružila dvajsetim drugim državam, ki ne izpolnjujejo zahtev. Čeprav je ministrstvo za pravosodje pripravilo spremembe kazenskega zakonika, popolna uskladitev še ni izvedena. Članek trdi, da čeprav je direktiva usmerjena proti izkoriščanju, razkriva dvojne standarde, saj ne kaznuje državljanov EU, ki iščejo posredovanje pri rojstvu v tujini, kjer je to legalno, za razliko od Italije, ki svojo prepoved razširja tudi na druge države. Poleg tega članek kritizira direktivo, ker se osredotoča le na izkoriščanje žensk, medtem ko otroci ostajajo nezaščiteni in nedefinirani kot žrtve, kljub temu da so v komercialnih posredovanjih obravnavani kot blago.

















