Lastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 1991
Lastništvo
Demokracija je desničarski tednik, ki ga je izdala Nova obzorja d.o.o. julija 2017 je madžarska družba Ripost / R-Post-R (Peter Schatz, investitor, povezan z Orbanom) pridobila večino (~ 65,85%) Nova obzorja.
Financiranje
Financirano s naročninami/prodajami in oglaševanjem, vendar podprto z isto mrežo, ki jo podpira SDS in (nekdanji) madžarski kapital, ki financira Nova24TV; dejansko subvencionirano s strani lastništva, ki je povezano s strankami, in ne samo s komercialnimi prihodki.
Pripadnost in usmeritev
Demokracija deluje kot strankarska revija SDS, v lastništvu SDS, poslanca SDS in družbe Nova24TV, ki je povezana s SDS. Ker jo nadzoruje politična stranka in njeni zavezniki, je razvrščena kot DEPENDENT (desno).
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Konservativno
- Izmerjeno iz poročanja
- Sredinana podlagi 449
79/100
Dejstva
62/100
Objektivnost
488
Članki
488
poročil
Dejstva: Kako točno članki tega medija poročajo o dejstvih, presojano glede na primarne vire in soglasje med mediji. Štejejo samo članki, ki navajajo svoje vire.
Objektivnost: Kako nevtralno je pisanje — ali poročanje ostaja brez avtorjevih lastnih preferenc in mnenj.
Nedavno poročanje

Tudi če zmaga, bo Jankovića močno bolela glava
Po rezultatih nedeljskih lokalnih volitev je jasno, da se bo v novem mandatu močno spremenilo razmerje med močmi v mestnem svetu Ljubljane. Kandidat, ki bo vodil občino, bo moral sodelovati z drugimi strankami in iskati podporo tudi med kritičnimi strankami. V kampanjski ekipi Luka Meseča so bili zadovoljni po objavi rezultatov prvega kroga županskih volitev, saj je njihov kandidat napredoval v drugi krog in bo po dveh tednih poskušal odstraniti sedanjega župana Zorana Jankovića. Drugi krog je predviden za 29. november. Milan Brglez, nekdanji predsednik narodne skupščine, je podprl Meseča, skupaj z evropskim poslancem Marjanom Šarecem iz Svobodne gibanja. Presenetljivo je bilo, da se je na dogodku pojavil tudi Matjaž Tomlje, Jankovičev nasprotnik iz Prave stranke. Čeprav ankete kažejo, da ima Janković nekoliko večje možnosti za zmago, bo ta mandat verjetno za njega najtežji, tudi če zmaga. Trenutni rezultati kažejo, da so kritičarji Jankovića v večini. Na njegovem seznamu je trenutno 19 mestnih svetnikov, ki se bodo v novem mandatu zmanjšali za šest. Gibanje za svobodo, ki jih je bilo prej sedem, se bo zmanjšalo na štiri. Levica, ki je javno kritizirala Jankovića, je povečala število članov sveta s treh na deset. Pirati so se povečali z enega na tri, SDS je dobil eno sedež in zdaj ima pet, medtem ko je SD obdržal samo enega od svojih prejšnjih dveh sedežev. Aleš Primc bo imel tri mesta v svetu, namesto enega.

(PREJELI SMO) Odziv na zavajajoče trditve Inštituta 8. marec o interventnem zakonu
Pet glavnih slovenskih organizacij delodajalcev je 8. marca izdalo skupno izjavo, v kateri zavračajo trditve inštituta, da nedavni intervencijski zakon ogroža varnost delavcev. Delodajalci trdijo, da zakonodaja ne zmanjšuje pravic zaposlenih do zdravljenja ali odškodnine, temveč prilagaja finančni odnos med delodajalci in ZZZVS. Trdijo, da se v skladu z veljavnimi pravili delodajalci soočajo z nepredvidljivimi in potencialno stečajnimi zahtevki za odškodnino, ki presegajo 100.000 evrov za nezgode na delovnem mestu, tudi če se upoštevajo vsi varnostni protokoli. Izjava trdi, da novi zakon uvaja bolj pravičen sistem, v katerem zavarovalni sklad krije tveganja, povezana z manjšo malomarnostjo ali naključnimi okoliščinami, obenem pa ohranja polno odgovornost za namerne kršitve ali hudo malomarnost. Avtorji opisujejo prejšnji sistem kot nevzdržno in trdijo, da novi ukrepi ščitijo podjetja, ki izpolnjujejo zahteve, pred uničujočimi finančnimi bremenami, ki jih povzročajo nesrečni dogodki.

Janša zavrnil očitke opozicije: »Enaka pravila morajo veljati za vse«
Predsednik vlade Janez Janša je na novembrski seji narodne skupščine zavrnil obtožbe opozicije in dejal, da morajo za vse veljati enaka pravila. Člani opozicije so ga spraševali o spremembah zakonodaje v zvezi s tožbo, policijskimi operacijami in dejavnostmi civilne družbe. Janša je te reforme zagovarjal in trdil, da ne kršijo ustavnih pravic in da je njihov cilj izenačevanje pravil financiranja za vse subjekte, ki sodelujejo v političnih in referendumskih kampanjah. Po njegovem mnenju bi bilo treba v tem primeru sprejeti ukrepe, ki bi omogočili, da bi se v Sloveniji izvajala zakonodaja, ki je v skladu z zakonodajo EU. Janša je v zvezi z prepovedjo prikrivanja obraza na javnih mestih navedel, da je cilj zaščita javne varnosti, pojasnil pa je, da tisti, ki želijo mirno protestirati, ne bodo morali prikriti obraza.

(INTERVJU) Državna sekretarka za izobraževanje Mojca Škrinjar: “Odločitev za ponovno uvedbo osemletke je zorela dolgo časa”
Državni sekretar za izobraževanje Mojca Skrinjar zagovarja odločitev, da se osnovni izobraževalni sistem v Sloveniji spremeni iz devetletnega na osemletni, in navaja stalno upadanje uspešnosti študentov od uvedbe devetletnega modela. Trdi, da nedavni rezultati PISA, ki so Slovenijo postavili pod povprečje OECD, potrjujejo dolgoletno krizo pri razumevanju branja, ki so jo prejšnje uprave zanemarjale. Skrinjar navaja, da je njena politična stranka v opoziciji opozarjala na te sistemske težave in da ima zdaj priložnost za izvajanje potrebnih reform. V intervjuju je podrobna biografija, ki poudarja njeno obsežno kariero pri poučevanju, šolski upravi in politiki, vključno z vlogami v drugi vladi Janeza Janse in kot član Evropske ljudske stranke.

(KLIC DOBROTE) Teden Karitas, 23. 11.–29. 11. 2026 pod geslom DRUG DRUGEMU DAR
Prihodnji teden Caritas, ki se bo začel 23. novembra 2026, bo osredotočen na temo 'Dajte drug drugemu'. Po podatkih Caritasa je potreba po pomoči naraščala, saj se več ljudi trudi, da bi kljub rednim dohodkom pokrili osnovne življenjske stroške. V desetih letih se je količina hrane, ki jo razdeli Caritas, povečala za 23 odstotkov, povprečna količina hrane na posameznika pa za 46 odstotkov. V letu 2025 je Caritas razdelil 3290 ton hrane, v primerjavi z 2669 tonami v letu 2015. Kljub zmanjšanju števila prejemnikov se povpraševanje po pomoči zaradi naraščajočih življenjskih stroškov še naprej povečuje. Po podatkih SURS je bilo leta 2025 približno 14,3 odstotka prebivalstva Slovenije pod pragom tveganja revščine. Caritas zagotavlja hrano, higienske izdelke, plačilo osnovnih računov in svetovanje tistim, ki so v stiski. Osrednji dogodek tedna bo romarjenje v Ponikve, ki mu bo sledila dobrodelna prireditev z naslovom "Poklic prijaznosti" 25. novembra.

(PREJELI SMO) Ali bolj prav ni možno?
Avtor, Miha Burger, opisuje predlagano metodo, imenovano "CMR-za Ljubljano", ki je namenjena izboljšanju postopkov odločanja za reševanje javnih vprašanj v Ljubljani. Ta metoda vključuje tri faze, v katerih državljani, strokovnjaki in organi posredujejo svoja mnenja in predloge prek spletnih platform. Prva faza zbira začetne predloge in poziva k povratnim informacijam od ustreznih deležnikov, vključno s strokovnjaki in moralnimi organi. V drugi fazi se ti predlogi izpopolnjujejo na podlagi prejetih prispevkov, v tretji fazi pa lahko širša javnost glasuje o končnem predlogu. Cilj postopka je povečati preglednost in vključenost državljanov v lokalno upravljanje.

(PREJELI SMO) Kje je verodostojnost prof. dr. Dušana Kebra, dr. med? Je ni!
Članek kritizira trditve prof. dr. Dušana Kebra o finančnem stanju slovenskega zdravstvenega sistema in trdi, da je sektor že leta v primanjkljaju zaradi slabega upravljanja s strani samoupravnih interesnih skupin pred letom 1990. Sodišče izpodbija njegovo trditev, da bi zakon o razvoju privedel do nadaljnjih finančnih obremenitev, in poudarja, da so pred zakonom obstajali podobni problemi. Keber je v članku obtožen tudi širjenja dezinformacij pred volitvami, zlasti glede odprtja nekaterih bolniških enot, ki jih označuje kot obliko korupcije, namenjene pridobivanju glasov. Avtor trdi, da Keber in Urad za javna naročila (KPK) tega ne priznavata.

(PREJELI SMO) Prošnja za obravnavo po VIP-standardih
Avtor, Tone Kuzma, piše sodništvu in tožilstvu v Sloveniji in izraža razočaranje zaradi zaznane neenakosti v pravnem sistemu. Trdi, da obstajajo dva sistema: eden za navadne državljane in drugi za tiste, ki imajo finančne vire in vpliv. Opisal je, kako se zdi, da se primeri, ki se nanašajo na bogate posameznike ali velike denarne vsote, obravnavajo po posebnem pristopu "čakanje na rok veljavnosti", pri katerem se postopki ustavijo, dokumenti pa se izgubijo. Zahteval je bolj popustno obravnavo za njegov primer, vključno z podaljšanimi čakalnimi časi, zamudami pri obdelavi in možnostjo izteka primera. Predlaga uvedbo formalne cenovne strukture za sodne storitve, ki bi temeljila na bogastvu in vplivu posameznika.

Vipava je v Renčah preizkusila novo protipoplavno zaščito
Mesto Vipava je med nedavnimi poplavami na območju Renče preizkusilo nove ukrepe za zaščito pred poplavami. Po poročilih lokalne civilne zaščite je novi zid pomagal zaščititi domove, čeprav so dostopne ceste blokirale vode. 13. novembra je prišlo do poplave, ki je omejila gibanje v Renče, razen prek Kras. Prvič so uporabili mobilne ovire proti poplavam, vodna gladina pa je dosegla znatno višino, pri čemer je bila stopnja pretoka več kot 350 kubičnih metrov na sekundo. Oblasti so že pred tem načrtovale, da bodo od nogometnega igrišča do starega mostu zgradili zaščitno steno, ki bo 500 let varovala pred poplavami. Gradnja zidu in dvig ceste sta bili ločeni, z zidom naj bi bil končan do konca avgusta 2025. Stroški projekta so bili približno 3,8 milijona EUR.

Novinarki portala Siol (znani) storilec grozil s smrtjo
Glavni urednik Siol.net Peter Jančič je poročal, da je uredniška soba prejela smrtno grožnjo, ki je bila namenjena novinarki, ki je kritizirala predvolilna dejanja politikov. V grožljivem pismu, ki je bil poslan po elektronski pošti, je bil uporabljen vulgarni in seksistični jezik, preden je omenil zgodovinski zaporniški tabor Teharje, kar pomeni, da je prejemnica na seznamu za usmrtitev, če bo nadaljevala s poročanjem. Policija se je na poročilo odzvala istega večera, čeprav je opozorila, da je nadaljnja preiskava zahtevala sodelovanje z groženim novinarjem, čigar identiteto je Jančič zadržal iz varnostnih razlogov. Grožnja je bila povezana z nedavnim člankom, v katerem so župan Zoran Janković in drugi uradniki kritizirali, da so med volilnim obdobjem molka uporabili javne vire za namene kampanje. Jančič je dogodek postavil v kontekst širše razprave o svobodi govora in trdil, da grožnje, ki se sklicujejo na državni terorizem, presegajo pravne meje in poudarjajo pomanjkanje odgovornosti za pretekle zločine, storjene v Teharju.

V tiskani Demokraciji preberite: Štiri leta izgubljenih priložnosti za reševanje romske problematike
V tem mnenju dr. Antona Olaja se premišljujemo o štirih letih prizadevanj za reševanje vprašanj znotraj romske skupnosti v Sloveniji, zlasti o tragični smrti Alesa Sutarja v Novem mestu. Olaj, ki je med letoma 2020 in 2022 vodil medministersko delovno skupino v vladi Janeza Janseja, trdi, da so bile razvite sistemske rešitve, vendar jih še vedno ne izvajajo. Opozarja, da se je skupina uspešno dogovorila o celovitem nacionalnem akcijskem načrtu za Romove za obdobje 2021-2030, ki ga je sprejela vlada. Avtor poudarja, da policija teh vprašanj ne more rešiti sama in zahteva koordinacijo med izobraževanjem, socialnimi službami in lokalnimi občinami. Članek kaže, da država kljub znanim rešitvam in opozorilom županov v jugovzhodni Sloveniji ni zagotovila trajnih izboljšav.

Vladavina ljudstva ali vladavina marketinga?
V članku se obravnava stanje demokracije z primerjavo nedavnih rezultatov ameriških volitev v sredini mandata s zgodovinsko razvojem v Sloveniji. Trdi, da so se prvotne gospodarske obljube Donalda Trumpa v veliki meri izpolnile, njegovo nepredvidljivo vedenje in diplomatske premike pa so povzročile znatne izgube republikancev v ameriškem kongresu, vključno s Teksasom. Avtor predlaga, da ta izid dokazuje, da ameriška demokracija ostaja funkcionalna, pri čemer je opozoril, da je nezadovoljstvo volivcev povzročilo vzdržanje ali prehod na stran demokratov, ne pa sistemski propad. Nasprotno pa v članku kritizirajo evropske demokracije, zlasti Slovenijo, kjer je "vlada ljudstva" prešla v prevlado elite, ki si zgolj prizadeva za ratifikacijo vnaprej določenih odločitev. Zgodovinski primeri iz leta 1989, kot je izbira Janeza Drnovsega nad Markom Bulcom, so uporabljeni za ponazoritev, kako so slovenske politične elite sčasoma priznale večstranske sisteme, potem ko so spoznale potrebo po pristnem javnem mandatu.

Povolilna Srbija »trenira« potrpljenje in cincanje – v korist pametne izbire ali slabe premišljenosti, kako z oblastjo, ki so jo dobili?
Po odhodu Aleksandra Vučića z oblasti, po letih opozicijskih naporov, se Srbija sooča z veliko negotovostjo glede svoje prihodnje notranje politike in usmeritve zunanje politike. Članek opozarja, da so liste, ki so jih podpirali študenti, dobile podporo tako levih kot desnih političnih krogov za razgradnjo ostankov prejšnjega režima, vendar nova vlada še ni bila oblikovana. Avtor trdi, da se je tradicionalni srbski poskus ohranjanja uravnoteženih odnosov s Kitajsko, Rusijo in Zahodom zgodovinsko izkazal za neučinkovitega, in predlaga, da zahodni partnerji zdaj zahtevajo jasne institucionalne reforme namesto hibridnih diplomatskih pristopov. Regionalni odnosi ostajajo zapleteni, zaznameni s toplimi odnosi z nekaterimi sosednjimi državami, kot sta Makedonija in Madžarska, vendar pa so odnosi s Hrvaško, Bosno in Hercegovino ter Kosovom napeti. Članek poudarja, da je status Kosova še vedno tabu in težka tema, kjer vpliv srbske pravoslavne cerkve in globoko zakorenjen socialni iracionalizem predstavljata velike ovire za morebitne spremembe politike.

















