Lastništvo in razvrstitev
Ustanovljeno: 2014
Lastništvo
Portal Plus (+Portal, plusportal.si) je leta 2014 ustanovil Boris Meglic, Dejan Steinbuch pa ga je prevzel kot urednika (in dejanski lastnik, ki je dobil prodajalno prek darilne pogodbe) junija 2015. Izdaja ga mala neodvisna spletna medijska entiteta (različno navedena kot NSM / 'neodvisni spletni medij, d.o.o.' in civilna družba Zavod Gibanje odgovornih), s Steinbuchom kot nadzorno osebnost in Tilen Majnardi med odgovornimi uredniki.
Financiranje
Financiranje pretežno iz zasebnih donacij bralcev in podpornikov, z le minimalnimi prihodki od oglaševanja.
Pripadnost in usmeritev
Preiskovalni in mnenjski medij s konzervativnim, vladno kritičnim, desno nagnjenim uredniškim glasom, ki pa je v lasti posameznih novinarjev / inštituta civilne družbe in ne stranke, cerkve ali države.
Uredniški nagib
- Naša ocena
- Bolj konservativno
- Izmerjeno iz poročanja
- Sredinana podlagi 148
74/100
Dejstva
57/100
Objektivnost
156
Članki
156
poročil
Dejstva: Kako točno članki tega medija poročajo o dejstvih, presojano glede na primarne vire in soglasje med mediji. Štejejo samo članki, ki navajajo svoje vire.
Objektivnost: Kako nevtralno je pisanje — ali poročanje ostaja brez avtorjevih lastnih preferenc in mnenj.
Nedavno poročanje

Tudi če zmaga, bo Jankovića močno bolela glava
Po rezultatih nedeljskih lokalnih volitev je jasno, da se bo v novem mandatu močno spremenilo razmerje med močmi v mestnem svetu Ljubljane. Kandidat, ki bo vodil občino, bo moral sodelovati z drugimi strankami in iskati podporo tudi med kritičnimi strankami. V kampanjski ekipi Luka Meseča so bili zadovoljni po objavi rezultatov prvega kroga županskih volitev, saj je njihov kandidat napredoval v drugi krog in bo po dveh tednih poskušal odstraniti sedanjega župana Zorana Jankovića. Drugi krog je predviden za 29. november. Milan Brglez, nekdanji predsednik narodne skupščine, je podprl Meseča, skupaj z evropskim poslancem Marjanom Šarecem iz Svobodne gibanja. Presenetljivo je bilo, da se je na dogodku pojavil tudi Matjaž Tomlje, Jankovičev nasprotnik iz Prave stranke. Čeprav ankete kažejo, da ima Janković nekoliko večje možnosti za zmago, bo ta mandat verjetno za njega najtežji, tudi če zmaga. Trenutni rezultati kažejo, da so kritičarji Jankovića v večini. Na njegovem seznamu je trenutno 19 mestnih svetnikov, ki se bodo v novem mandatu zmanjšali za šest. Gibanje za svobodo, ki jih je bilo prej sedem, se bo zmanjšalo na štiri. Levica, ki je javno kritizirala Jankovića, je povečala število članov sveta s treh na deset. Pirati so se povečali z enega na tri, SDS je dobil eno sedež in zdaj ima pet, medtem ko je SD obdržal samo enega od svojih prejšnjih dveh sedežev. Aleš Primc bo imel tri mesta v svetu, namesto enega.
Mi zavidamo njemu, on pa trenerjem? Brodnjak: "Sem bogat, ker imam klet v Halozah in delnice, ker se to pričakuje?"
Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, je na petem festivalu podjetništva izrazil nezadovoljstvo glede svojega mesta v primerjavi s trenerji nogometnih klubov. Poudaril je, da ima enako fiksno mesto kot trenerji, vključno s trenerjem Cedevite Olimpije, in se vprašal, ali je res bogat zaradi svojega klete v Halozah in delnic, ki jih je moral kupiti. Njegove izjave so sprožile številne odzive, vključno s kritiko nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra, ki je Brodnjaka označil kot pohlapnega in samocenjenega, ki ne plačuje prispevkov po enakih stopnjah kot manj bogati. Še posebej je treba poudariti, da Brodnjak ne podpira socialne politike, temveč je v skladu s političnimi stališči, ki jih je treba obravnavati na referendumu.

Kanček resničnega upanja za mir ali nov blef Vladimirja Putina?
Direktne tripartijske pogajanja med Ukrajino, Združenimi državami in Rusijo so se zaključila v Abu Dabiju, s čimer je Evropa bila formalno izključena iz procesa. Članek trdi, da ta izključitev temeljna napaka diplomatskih prizadevanj, saj ameriška pogajalca Jared Kushner in Steve Witkoff pred predstavljanjem predlogov ukrajinskemu predsedniku Volodimiru Zelenskemu, niso posvetovala ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. Čeprav je bila dogovorjena izmenjava ujetnikov, članek trdi, da Rusija še vedno zahteva ukrajinsko predajo, vključno z umikom iz Donbasa in odstopom od članstva v NATO, kljub nedavnim porazom na bojišču, kjer so ukrajinske enote odgurale ruske vojake. Avtor trdi, da Putin poskuša prisiliti Ukrajino k diplomatski in ekonomski predaji zaradi svojega oslabljenega vojaškega položaja in notranje politične nestabilnosti v Rusiji. Poleg tega besedilo poudarja uspešne ukrajinske napade z droni na rusko energetsko infrastrukturo kot dejavnik, ki šibša Putinovo notranjo pozicijo in vpliva na trenutno dinamiko pogajanj.

“Ko se govori, da ne bodo izplačane štipendije, da ne bodo izplačane pokojnine, da ne bodo izplačana porodniška nadomestila in socialni prejemki, gre za zavajanje in strašenje ljudi”
Minister za finance Andrej Sircelj je izjavil, da primanjkljaj v državnem proračunu, ki znaša približno 600 milijonov evrov in je posledica razvojnih zakonov, ne ogroža zakonsko določenih državnih obveznosti, kot so štipendije, pokojnine ali materinski dodatek. To stabilnost je pripisal načrtovanim ukrepom racionalizacije v javnem sektorju, čeprav specifični cilji prihrankov še niso bili objavljeni. Članek primerja to trenutno situacijo s prejšnjim poslanskim mandatom, kjer naj bi bilo porabljenih 2 milijardi evrov za reformo plač in predvolilne nagrade, brez ustreznih izboljšav učinkovitosti. Poudarja, da sindikati in civilna družba v tem prejšnjem obdobju porabe niso izražali skrbi glede fiskalne integritete.

Trumpov “mir za naš čas”
Navedeno besedilo vsebuje izključno vmesnik za oddajo komentarjev na spletni strani. Vključuje polja za vnos komentarja, imena, e-poštnega naslova in URL spletne strani, ter standardne obvestila o zasebnosti, ki navajajo, da e-poštni naslovi ne bodo objavljeni, ter označujejo obvezna polja. V podanem besedilu ni nobenih novic, dejstev ali pripovedi, ki bi se nanašale na naslov.
“Čisto pitno vodo v Ljubljani je zaščitil tovariš Tito, ker je na to območje postavil kasarno, kjer je 35 vojakov noč in dan stražilo, da se ja ne bi na tem območju kaj zgodilo”
Kandidat za župana Ljubljane, Aleš Primc, trdi, da je bila zaščita čiste pitne vode v socialistični Jugoslaviji boljša kot pod trenutno upravo župana Zorana Jankovića. Primc trdi, da je v času Tita vojaška enota s 35 vojaki dan in noč varovala območje okoli vodovoda, da bi preprečili incidente. Dodatno trdi, da bi ga partizani ustrelili zaradi njegovega načina vodenja projekta gradnje kanalizacije C0. Članek opozarja, da je to izjavo prvotno objavil portal 24ur zvečer.

V globalnem brbotajočem kotlu
Članek analizira nedavne volitvene rezultate v Izraelu in Združenih državah, pri čemer poudarja njihove posledice za mednarodne odnose in regionalno stabilnost. V Izraelu so parlamentarne volitve pripeljale do razdrobljenega parlamenta (Knesset), kjer je blok Likud pod vodstvom Benjamineta Netanyahua osvojil 53 sedežev, medtem ko je opozicija pod vodstvom Gadija Eisenkota osvojila 48 sedežev, kar je preprečilo jasno večino. Stranke, ki so jih vodili Arabci, so dosegle rekordnih 19 sedežev in postale pomemben faktor pri morebitni oblikovanju koalicije, kljub še vedno prisotni politični polarizaciji. V Združenih državah so volitve za srednji rok prinesle demokratom prevzem obeh domov, kongresa in senata, kar predstavlja pomemben premik v močnostnih razmerjih proti predsedniku Donaldu Trumpu. Ta rezultat krepi nadzor kongresa in otežuje zakonodajne prizadevanja administracije, kar odraža širšo javno nezadovoljstvo glede gospodarskih razmer in usmeritev politike.

Interventni zakon odpravlja Golobovo reformo, bodo čakalne vrste krajše?
Članek analizira določbe, ki se nanašajo na zdravje, v predlaganem Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj (ZIURS) v Sloveniji. Ta zakon ima za cilj ukinitev sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu, ki jih je sprejela vlada Roberta Goloba. Te prejšnje spremembe so omejevale zdravnike v javnem sektorju, da hkrati delajo tudi v zasebnih klinikah, kar je povzročilo val odhodov izkušenih specialistov. Ustavno sodišče je te omejitve decembra 2025 ocenilo kot neustavne in odredilo njihovo odstranitev v roku enega leta. Sedanja vlada pod vodstvom Janeza Janše namerava s 33. členom ZIURS obnoviti prejšnji pravni okvir, kar bi omogočilo zdravnikom, da opravljajo dodatno delo v zasebnem sektorju, da bi skrajšali čakalne dobe za paciente. Vendar pa stranka Gibanje Svoboda, ki je prej podpirala omejujoči zakon, je sprožila komunikacijsko strategijo, v kateri opozarja, da novi ukrepi ogrožajo javni zdravstveni sistem zaradi privatizacije in povečanih stroškov. Članek poudarja to politično ironijo, saj stranka, ki zdaj kritizira spremembe, je odgovorna za prvotno zakonodajo, ki je bila ocenjena kot neustavna.

Martinovo: več kot najbolj popularni ljudski in “policijski” praznik
Članek obravnava dan svetega Martina (Martinovo) v Sloveniji in opozarja, da čeprav mediji običajno poudarjajo tradicionalne proslave in opozorila policije glede vožnje pod vplivom alkohola, ima ta praznik pomembne gospodarske posledice. Poudarja strateško vlogo vinarstva pri ohranjanju podeželskih krajev, ustvarjanju prihodkov iz turizma ter promociji Slovenije kot prestižne kulinarične destinacije. Zgodovinski kontekst pojasnjuje prehod od poganskih obredov ob žetvi do krščanske praznika, posvečenega svetemu Martinu, kjer se blagoslovi novo vino. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da je proizvodnja belega grozdja dominantna, saj predstavlja 68 % celotne proizvodnje, stopnja samozadostnosti pa je 75 %. Čeprav se površina vinogradov od leta 2015 zmanjšala za 12 %, so pridelki ostali stabilni, kar poudarja pomembnost te panoge kljub manjšanju površin.

Primer političnega paralelizma: Kako se afera »romunski račun« Roberta Goloba zrcali v medijih
Ta članek analizira poročanje v medijih o "romunskem računu", aferi, v kateri je bil vpleten nekdanji premier Slovenije, Robert Golob. Argumentira, da ta primer prikazuje "politično paralelnost", kjer različne skupine interpretirajo iste podatke, da podprejo že obstoječe prepričanja, namesto da bi iskale eno samostojno resnico. Članek primerja dva uradna prikaza: pravno ugotovitev policije in tožilcev, da ni bilo dokazov o kraji identitete, in administrativno pojasnilo, ki ga je podala banka Raiffeisen, da je bila račun povezana z Golobom zaradi administrativne napake. Avtor opozarja, da čeprav statistični podatki kažejo, da kombinacija imen ni edinstvena v Sloveniji, je uradno pismo banke, ki je težavo pripisala človeški napaki, spremenilo javno percepcijo in odvrnilo pozornost od morebitne kazenske namere. Besedilo nadalje pojasnjuje, zakaj civilna tožba ni bila sprožena, pri čemer navaja zastaralni rok in politično zadostnost priznanja banke kot hitrejšo rešitev kot sodni postopek v tujini.

Kdo največ vplača in kdo največ izgubi?
Članek analizira porazdelitev davčnih obveznosti v okviru nedavne zakonodaje za poseben ukrep v Sloveniji, ki vključuje ukrepe, kot so zmanjšana DDV na hrano in energijo, spremembe statusa za mala podjetja ter prilagoditve pokojnin za upokojence, ki še vedno delajo. Predstavlja tabelo, ki primeruje bruto plače, ki se gibljejo od minimalne plače 1.481,88 evrov do 50.000 evrov, in podrobno prikazuje prispevke zaposlenih, stroške za delodajalce ter neto plačo. Podatki kažejo, da, čeprav visoko plačani delavci prispevajo bistveno več v absolutnih številkah v državni proračun preko davkov in socialnega zavarovanja, njihov neto dohodek predstavlja manjši odstotek celotnih stroškov za delo v primerjavi z nizko plačanimi delavci. Avtor zavrača opredelitev teh visokih prispevnnikov le kot "bogatih" prejemnikov, pri čemer opozarja, da so njihove pokojnine omejene z zakonskimi mejami, kljub njihovim visokim prispevkom. Ta pogled izziva stališča sindikatov in nevladnih organizacij, ki sistem davkov predstavljajo kot izključno solidaren, in namesto tega predlaga, da visoko plačani delavci nosijo disproporcionalno finančno breme v primerjavi z udejanjeno koristjo.

Je to žarek upanja za Trumpa?
Ankete javnega mnenja, izvedene pred ameriškimi posrednimi volitvami, napovedujejo hud poraz za republikance, kar bi lahko pripeljalo do izgube njihove večine v senatu. Vendar pa strokovnjak za ankete, Frank Luntz, opozarja na nevarnost podcenjevanja podpore Donaldu Trumpu, saj trdi, da veliko republikanskih volivcev zavrača sodelovanje v anketah, ker menijo, da je sistem proti njim pristranski. Luntz predlaga, da bi ti "skriti glasovi" lahko prišli do izraza na dan volitev, kar bi nasprotovalo trenutnim podatkom anket, ki kažejo prednost demokratov v tradicionalno republikanskih državah, kot sta Teksas in Kansas. Spremembo v javnem mnenju pripisuje široko razširjeni frustraciji med Američani, ki živijo tik pod srednjim razredom, zaradi visokih cen in kakovosti življenja. Čeprav priznava, da so demokrati trenutno videni kot stranka, ki je sposobna obnoviti gospodarsko stabilnost, Luntz poudarja, da to ne kaže na močno podporo demokratskim politikam, temveč bolj na nezadovoljstvo z obstoječim stanjem pod republikanci.

Fiskalni svet: Cilji za znižanje primanjkljaja so ustrezni, ukrepi pa nejasni
Finančni svet Slovenije je izdal poročilo, v katerem kritizira proračunske dokumente vlade za leta 2027 in 2028, v katerem je navedeno, da je cilj zmanjšanja primanjkljaja javnih financ na 2,3% BDP do leta 2028 ustrezen, vendar posebni ukrepi, predlagani za doseganje tega cilja, niso jasni. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je poudaril, da je zmanjšanje primanjkljaja bistvenega pomena za vzdržnost dolga, vendar je opozoril, da bi se lahko primanjkljaj povečal na 4 odstotke BDP, če bi se trenutne fiskalne politike nadaljevale brez konkretnih novih ukrepov. Svet je ugotovil, da bi načrtovano zmanjšanje izdatkov za plače in socialne koristi zahtevalo politično občutljive in potencialno nepopularne ukrepe, ki v sedanjih dokumentih niso bili ustrezno podrobni ali izračunani. Poleg tega je bilo v poročilu poudarjeno, da predvidena neto rast odhodkov presega obveznosti, sprejete v srednjeročnem proračunskem načrtu, in ne upošteva dovolj negativnih gospodarskih učinkov omejitev porabe. Zato je fiskalni svet pozval vlado, naj zagotovi bolj verodostojne proračune in jasno opredeljene ukrepe v trdnem srednjeročnem okviru, da se zagotovi dolgoročna stabilnost finančnega sistema.




![[VIDEO] Dušan Smodej prekinil molk: Simpatiziram z Levico, Luka Mesec uživa kokain](https://images.weserv.nl/?url=www.plusportal.si%2Fwp-content%2Fuploads%2F2026%2F09%2Fluka-e1789811808756.jpg&w=3840&q=75&output=webp&we)


