16. 6. 2026 - Uvod v letošnje festivalsko poletje se začenja v znamenju veličastnih obletnic, zgodovinske tradicije in prelomnih glasbenih mejnikov. Začetek sezone na 74. Ljubljana Festivalu bo obeležil pester glasbeni lok, od intimnih doživetij na rečni gladini in opernih spektaklov pod zvezdami do prelomnih svetovnih uspešnic. Bogata zapuščina in sodobna ustvarjalna energija bosta tudi letos zaživeli na najlepših ljubljanskih prizoriščih.
TRADICIONALNA GLASBENA PLOVBA SKOZI SRCE MESTA
Ljubljanica, reka sedmih imen in bogate arheološke dediščine, se že enajsto leto zapovrstjo spreminja v slikovit koncertni oder na vodi. Prireditve na reki imajo v Ljubljani izjemno dolgo tradicijo; prva regata je zabeležena že leta 1092, vodni turnirji pa segajo v leto 1210. Za mestno glasbeno preteklost je ključno predvsem leto 1704, ko so s koncertom na plovilu naznanili začetek delovanja Filharmonične družbe in s posebej izbrano glasbo privabili množice. Na tej živi kulturni zapuščini
temelji tudi projekt Ljubljana Festival na Ljubljanici. Mladi glasbeniki z Akademije za glasbo UL z različnimi komornimi zasedbami ponovno obujajo to edinstveno mestno tradicijo. S prepletanjem klasičnih zvokov in sodobne energije bodo poskrbeli za privlačne nastope na rečnih valovih ter z balkona palače Kazina. Obiskovalci se jim lahko pridružijo na koncertnih plovbah ali glasbi prisluhnejo z obrežij, kjer se bosta prepletla vrhunska poustvarjalnost in poletni utrip v samem srcu
prestolnice. (sreda-petek, 17. – 19. junij, Ljubljanica in balkon palače Kazina)
STOLETNA OPERNA MOJSTROVINA ZA SLOVESEN UVOD
Veličastna otvoritev 74. Ljubljana Festivala prinaša zgodbo o oblasti, ponosu in lepi kitajski princesi Turandot. Njene tri zapletene uganke že enaindvajset let vodijo neuspešne snubce naravnost pod rabljev meč. Krvavi krog presekata šele prihod neznanega tatarskega princa in usodni večer, ko njen ledeni oklep dokončno popusti. Zadnja operna mojstrovina Giacoma Puccinija ob svoji stoletnici z orientalskim zvokom kitajskih melodij in mogočnih gongov spreminja Kongresni trg v slikovit Peking. Pod
dirigentsko taktirko Simona Krečiča ter v celostni režijski in vizualni zasnovi Filippa Tonona jo bo obudil ansambel Opere Baleta SNG Maribor. V naslovni vlogi bo nastopila sopranistka Rebeka Lokar, ob njej pa se kot neustrašni princ Kalaf vrača svetovni tenorski zvezdnik Jusif Ejvazov. Slednji bo občinstvo ogrel s kultno arijo Nessun dorma. Izjemno solistično zasedbo dopolnjujejo Sabina Cvilak, Valentin Pivovarov, Martin Sušnik, Dušan Topolovec in Darko Vidic. Skupaj bodo izrisali pretresljivo
dramo o dokončnem zmagoslavju ljubezni. (nedelja, 21. junij, ob 21.15, Kongresni trg)
OD RUŠENJA PRODAJNIH REKORDOV DO SIMFONIČNEGA DIALOGA
Vsestranska, klasično izobražena kantavtorica in pianistka Neisha se vrača na oder svoje prve uradne samostojne poti. Najmlajša članica Društva slovenskih skladateljev bo svoj bogat ustvarjalni opus prepletla ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Njena pot, ki traja že več kot dve desetletji, je polna izjemnih mejnikov; že s prvencem leta 2005 je podrla prodajne rekorde v slovenski zgodovini, osvojila platinasto naklado in z nastopom uradno
lansirala televizijo MTV Adria. Skozi leta je nanizala pet studijskih albumov, odmevne mednarodne izdaje ter plodna sodelovanja z regionalnimi velikani, kot so Vlatko Stefanovski, Gibboni in Massimo Savić. Jubilejni večer bo prinesel zrelo glasbeno evolucijo, kjer se bodo pop, soul in klasična virtuoznost zlili v dinamičen simfonični dialog. V ospredju ostajata njena neusahljiva strast do klavirskih tipk ter prepoznavna odrska prezenca, s čimer bo večer prerasel v praznovanje njenega
nezamenljivega avtorskega podpisa. (petek, 26. junij, ob 21.00, Poletno gledališče Križank)
ŠEST DESETLETIJ FUTURIZMA
Šest desetletij neustrašne futuristične vizije prinaša zvočne pokrajine, s katerimi so se v našem prostoru odprla vrata neznanim galaksijam. Miha Kralj, pionir domače elektronske avantgarde je že v sedemdesetih letih s takrat nedosegljivima sintetizatorjema Moog in Jupiter postavljal temelje prepoznavnega zvoka, od kultnih zasedb Dekameroni in Prah do prelomnih samostojnih korakov. Leta 1980 je luč sveta ugledala mitska Andromeda, sploh prvi samostojni elektronski album v nekdanji skupni
državi, z več kot 100.000 prodanimi izvodi po Evropi pa je avtorju prinesel sloves jugoslovanskega Jean-Michela Jarra. Naslovna kozmična skladba, desetletja neločljivo povezana z epskimi poleti v Planici, bo v Poletnem gledališču Križank zazvenela v povsem novi, razširjeni umetniški zasedbi. Drzna fuzija s harfo, električno violino in saksofonom bo prepletla bogat opus scenske ter filmske glasbe v edinstven avdiovizualni dogodek. Ta praznični avdiovizualni dogodek bo edinstven poklon mojstru,
čigar kozmični zvok in brezčasna sinteza ostajata temelj slovenske elektronske tradicije. (nedelja, 28. junij, ob 21.00, Poletno gledališče Križank)
SPREHOD SKOZI…
Read the full article at Si21 →
Slovenia