Na letošnjih državnozborskih volitvah je glasovalo več kot 70 odstotkov volilnih upravičencev.
Portal e-Maribor je 27. maja v članku z naslovom »Kako je STA po volitvah lagala in kako so njeno laž povzeli drugi mediji?« trdil, da je STA pri poročanju o rezultatih letošnjih državnozborskih volitev namerno zavajala javnost. To naj bi storila s poročanjem, da je Matej Arčon prejel najvišji delež glasov v svojem volilnem okraju, zaradi česar je portal tiskovni agenciji očital politično pristranskost. Spraševali so se tudi, ali »se je za namerno napako pri STA kdo opravičil«.
Pri tem so se sklicevali na poročanje o izidih volitev v volilnih okrajih. Poudarili so še, da so poročanje STA brez preverjanja povzeli tudi drugi mediji. Kateri, niso navedli.
Slovenska tiskovna agencija je 23. marca ob 1.16 objavila članek z naslovom »Največ glasov prejel Golob, največji delež Arčon«, v katerem je poročala, da je Robert Golob po 99,85 odstotka preštetih glasovnic prejel skoraj 10.400 glasov v svojih volilnih okrajih, s čimer se je uvrstil na prvo mesto, Arčon pa je v svojem volilnem okraju dosegel najvišji delež glasov, 43,52 odstotka.
V članku so poudarili, da je Janez Janša »po absolutnem številu glasovnic in po deležu [glasov]« zasedel peto mesto med vsemi kandidati in kandidatkami.
STA je še isti dan objavila popravek prve različice članka, in sicer ob 21.05. V popravku so pojasnili, da je Arčon najvišji delež prejel v svoji volilni enoti (Postojna) in v volilnem okraju Nova Gorica 2, ne na ravni vseh volilnih okrajev te enote, kot so sprva poročali. V tej volilni enoti je največ glasov prejelo tudi Gibanje Svoboda, 34,79 odstotka.
Popravljeni članek so naslovili »POPRAVEK: Največ glasov prejel Golob, največja deleža Janša in Arčon«. Pojasnili so, da je Golob, ki je kandidiral v dveh okrajih in je po do takrat preštetih glasovnicah skupaj prejel 10.391 glasov, največ med vsemi kandidati in kandidatkami na ravni države. Po končnih volilnih izidih je Golob v obeh okrajih skupaj povprečno prejel 5719,5 glasu, kar je 1485,5 manj, kot jih je Arčon dobil v enem okraju.
Po končnih volilnih rezultatih je Golob v dveh okrajih, kjer je kandidiral, prejel skupno 11.439 glasov. Janša, ki je prav tako kandidiral v dveh volilnih okrajih, pa je skupaj dobil 9265 glasov, in sicer največ v volilnem okraju Ivančna Gorica, kjer je prejel 44,24 odstotka glasov, najvišji delež v tem okraju.
Arčonu so volivci v volilnem okraju Nova Gorica 2 namenili 7205 oziroma 43,54 odstotka glasov, s čimer je dosegel tudi najvišji delež glasov na ravni volilne enote Postojna, ki ji ta volilni okraj pripada.
Pravica do popravka
Odgovorni urednik STA Mihael Šuštaršič je za Razkrinkavanje.si pojasnil, da izvirna novica o rezultatih volitev, na katero se je v članku skliceval e-Maribor, po mnenju uredništva »tehnično pravzaprav ni bila povsem napačna; napaka je bila storjena v premajhni natančnosti posredovane informacije«.
Kot je navedel, je Janša kandidiral v dveh okrajih. Po njegovi oceni je zato smiselno primerjati Janšev povprečni rezultat v volilnih okrajih Grosuplje in Ivančna Gorica, kjer je kandidiral, ter Arčonov rezultat iz njegovega edinega okraja, Nova Gorica 2. Končni volilni izidi kažejo, da je Janša v obeh okrajih skupaj povprečno prejel 4632,5 glasu, kar je 2572,5 manj, kot jih je Arčon dobil v svojem okraju.
Opozoril je, da so se v uredništvu za popravek, v katerem so pojasnili razliko med rezultati na ravni volilnih enot in volilnih okrajev, odločili sami in ne zato, ker bi prejeli zahtevo za objavo popravka po zakonu o medijih.
Šuštaršič je še poudaril, da na STA v popravkih ne objavljajo opravičil, temveč navedejo pravilne informacije in pojasnijo, kateri del izvirne objave so spremenili. Popravek je bil namenjen odpravi nejasnosti v izvirnem poročanju in natančnejši predstavitvi volilnih rezultatov.
STA popravke po njegovih besedah objavlja v standardizirani obliki z oznako POPRAVEK v naslovu, da naročnike jasno opozori na napako in omogoči njeno odpravo v povzetkih. Manjše jezikovne napake pa praviloma popravljajo le interno.
Po zakonu o medijih ima sicer vsakdo pravico zahtevati objavo popravka, če meni, da objavljene informacije posegajo v njegovo pravico ali interes. Pri tem lahko popravek pomeni zanikanje objavljenih navedb ali njihovo dopolnitev z nasprotnimi dejstvi.
Zakon določa, da mora biti popravek objavljen nespremenjen, jasno označen in na enakovrednem mestu in s primerljivo vidnostjo kot izvirni prispevek. Uredništva pa lahko objavo popravka zavrnejo, če zahteve ne vloži prizadeta oseba, če se popravek ne nanaša na sporno objavo ali če ne vsebuje zanikanja oziroma nasprotnih dejstev, s katerimi bi se izpodbijale navedbe iz izvirnega besedila.
Zavrnitev je mogoča tudi, če je njegova objava v nasprotju z zakonom, če je predlagani popravek nesorazmerno daljši od objave oziroma dela objave, na katerega se nanaša, če je vsebinsko že predmet sodnega postopka ali če je besedilo žaljivo.
Uredništvo portala…
Read the full article at Oštro →
Slovenia