Iskanje
»Obnova ji je vrnila dostojanstvo, življenje pa ji bomo dali ljudje,« je na slovesnosti ob odprtju, ki je na prenovljenem vrtu Kosovelove domačije v Tomaju v torkovem popoldnevu zbrala številne sodelavce in goste – tudi najmlajše – od blizu in daleč, dejal župan Občine Sežana Andrej Sila. Izza polken oživljene Kosovelove domačije sta se po dolgih letih znova oglasila restavrirana Srečkova violina in sveže uglašen Karmelin klavir.
V torek, 16. junija, je bilo v Dutovljah praznično. Po desetih mesecih obsežne infrastrukturne in vsebinske prenove je s slovesnostjo, ki jo je spremljal domišljen kulturni poklon pesniku in njegovi družini, Kosovelova domačija ponovno odprla vrata.
Slavnostna govornica je bila Dragica Sosič, dolgoletna skrbnica Kosovelove domačije: FOTO: T. P. J.
Nekdanja muzejska postavitev je prerasla v odprt sodoben prostor kulturnih, izobraževalnih in turističnih vsebin, ki v Tomaj vrača živahno središče ustvarjalnosti in srečevanj, kakršno je domačija bila že v času Kosovelovih.
Kosovelovi so živeli polno življenje.
Fantovska soba v barvah in z bordurami kakor pred sto leti, s pisalno mizo, za katero je ustvarjal tudi Srečko. FOTO: T. P. J.
Ob Kosovelovem letu – trajna obogatitev za vse
Kakor je v svojem nagovoru povedal župan Občine Sežana Andrej Sila, so želeli Kosovelovo leto obeležiti z nečim trajnim, kar bi pripovedovalo zgodbo in povezovalo ljudi in čase, ter izpostavil, da je kustos stalne razstave o Srečku Kosovelu prof. dr. Janez Vrečko dragoceno zapuščino povezal v pripoved.
a2o2 arhitekti so si obisk zamislili tudi kot sprehod po vrtu in v gradnike domiselno vključili Srečkove citate. FOTO: T. P. J.
Želeli smo, da bi obiskovalci lahko začutili družino Kosovel, Srečkovo misel, Tomaj, Kras in širši kulturni prostor, iz katerega je zrasla njegova beseda.
Župan se je zahvalil vsem, ki so pripomogli in vztrajali, da so obsežno obnovo lahko izpeljali – tako državnim, občinskim in strokovnim institucijam kot vsem, ki so bili v uresničitev vključeni, posebej tudi Tomajcem, ki so desetmesečno zahtevno delo prenove – vključno z manj prijetnimi spremljajočimi okoliščinami – naklonjeno spremljali in tudi s tem izpričali, da jim je mar za Kosovelovo domačijo, mar za dediščino ne le kraja.
Na violino, ki jo je uporabljal tudi Srečko Kosovel, za njeno restavracijo pa je poskrbela Andreja Jamšek iz Goslarstva Jamšek, je zaigral Matija Krečič. FOTO: Marko Pleterski - XOD
»Namen obnove ni bil samo ohraniti hišo. Želeli smo, da postane dostopna, odprta in sodobno urejena domačija, v kateri bodo obiskovalci lahko začutili družino Kosovel, Srečkovo misel, Tomaj, Kras in širši kulturni prostor, iz katerega je zrasla njegova beseda. Želeli smo, da to ne bi bila le muzejska zbirka, ampak hiša za učenje, raziskovanje, poslušanje, ustvarjanje in vračanje,« je poudaril župan Sila.
Bogate vsebine so obiskovalcem predstavljene v slovenskem in angleškem jeziku. FOTO: T. P. J.
Gojili slovensko kulturno zavest sredi nenaklonjenih ji časov
Kosovelovo domačijo v Tomaju, ki je danes kulturni spomenik, je med letoma 1924 in 1925 zgradil pesnikov oče Anton Kosovel.
Dnevi odprtih vrat vabijo k ogledu Kosovelove domačije v soboto, 20. junija, ob 9. in 14. uri, v sredo, 24. junija, ob 14. in 17. uri ter v četrtek, 25. junija, na dan državnosti ob 9. in 14. uri.
Domačija je bila zasnovana kot preprosta vila z vrtom. Po smrti staršev, Antona in Katarine Kosovel, so za hišo skrbeli družinski člani, predvsem najstarejša hči Tončka Kosovel, poročena Ravbar (1897–1989), ki je tam živela vse do svoje smrti. Zadnja prebivalka hiše pa je bila Aino Kosovel (1931–2013), hči najstarejšega Stana Kosovela (1895–1976) in žene Franice. Leta 1996 je z Občino Sežana sklenila dogovor, da po njeni smrti občini pripada hiša v Tomaju skupaj z vsem premičnim premoženjem, občina pa se je zavezala, da bo hiša ohranjena kot kulturni spomenik.
Kosovelova klavir in violina. Ljubeči starši so bdeli nad vsestransko in poglobljeno vzgojo petih otrok. FOTO: T. P. J.
Kot zanimivost, kako pomembno kulturno središče je bil dom družine Kosovel s salonom, kjer danes med drugim lahko občudujemo sveže uglašen Karmelin klavir in restavrirano Srečkovo violino, velja omeniti, da je bilo v »premični« zapuščini Kosovelovih okoli štiri tisoč knjig – manjkal ni noben pomemben klasični ali sodobni avtor, kakor so povedali tudi ob odprtju obnovljenega kulturnega središča.
Krstna oblekica, v kateri so 27. marca 1904 v bližnjo cerkev nesli h krstu tudi Srečka. FOTO: T. P. J.
Ko mimo prikolesarita predsednik vlade in kulturni minister
V letih med 1997 in 2000 je bila izvedena večja prenova domačije z vzpostavitvijo muzejske zbirke pod strokovnim vodstvom Goriškega muzeja, ki je obiskovalcem omogočala vpogled v življenje ljubeče povezane ter globoko narodno in kulturno osveščene družine Kosovel vse do začetka celovite prenove leta 2025.
V »premični« zapuščini Kosovelovih je bilo okoli štiri tisoč knjig – manjkal ni noben pomemb…
Read the full article at Družina →
Slovenia