Iskanje
Krvodajalstvo je človekoljubna dejavnost za zdravljenje s krvjo življenjsko ogroženih pacientov. Kri, namenjena za transfuzijo, mora biti brez škodljivih primesi. Postopek darovanja krvi mora biti za krvodajalca varen, hkrati pa mora biti darovana kri varna za prejemnika. Zato je pomembno, da je krvodajalec zdrava oseba z zdravim življenjskim slogom, ki ustreza vsem strogim medicinskim kriterijem za darovanje krvi.
Pri preskrbi z varno krvjo smo na nacionalni ravni samozadostni. Darovanje krvi pa poteka po načelih prostovoljstva, anonimnosti in brezplačnosti. V Sloveniji vsakih pet minut nekdo potrebuje kri. Za zagotovitev optimalnih zalog dnevno potrebujemo vsaj 300 do 350 krvodajalcev. Zgodovina zgodnjega krvodajalstva v Sloveniji se prične leta 1875, s ponovno oživitvijo leta 1927.
Prva uspešna transfuzija krvi v Sloveniji
Skromni začetki krvodajalstva v Sloveniji segajo v leto 1875, ko je slovenski kirurg avstrijskega rodu in primarij kirurškega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani dr. Franz Fux izvedel prvo uspešno transfuzijo krvi. Primarij Fux je svoj edini primer uspešne transfuzije na Kranjskem na kratko predstavil v uglednem češkem medicinskem zborniku z naslovom Correspondenzblatt für Böhmen Organ des Vereines deutscher Aerzte in Prag Aerztliches (Korespondenčni list za Bohemijo, medicinski organ Združenja nemških zdravnikov v Pragi). Naslov prispevka v zborniku se glasi Transfusion in Krain (Transfuzija na Kranjskem).
Dr. Franz Fux je leta 1875 v Ljubljani izvedel prvo uspešno transfuzijo krvi.
Pacientu, robustnemu sedemintridesetletnemu sekaču dreves, je hlodovina hudo poškodovala desno nogo. Po previtju noge je bilo poškodovancu svetovano, da se nemudoma odpravi na zdravljenje v ljubljansko deželno bolnišnico. Namesto da bi pacient upošteval nasvet, je dovolil, da ga je mesec in pol zdravil nestrokovnjak, neki mazač. Pacienta je zapustil, potem ko so svojci odvili rano in opazili absces (skupek gnoja) ter črve, ki so jedli poškodovano nogo. Tako rekoč se je noga amputirala skoraj sama od sebe. Pacient je v hudem stanju končno privolil v medicinsko zdravljenje in v ljubljansko bolnišnico prispel v napol mrtvem stanju.
Dr. Fux je po dokončni amputaciji noge in po uspešni sanaciji rane bolniku s transfuzijo človeške krvi rešil življenje. O transfuziji primarija Fuxa so istega leta poročali v časopisu Laibacher Zeitung (nemški časnik na slovenskih tleh). V članku iz leta 1884 z naslovom Ein Beitrag zur Kochsalztransfusion als Prophylaktikum (Transfuzija fiziološke raztopine kot profilaktično sredstvo), ki je bil objavljen v dunajskem medicinskem časopisu Wiener medizinische Wochenschrift , je dr. Fux poročal, da je pacientu uspešno nadomestil izgubo krvi s fiziološko raztopino. Dr. Fux v istem članku omenja, da je nekaj let pred tem izvedel dve transfuziji, od katerih je bila prva (1875) uspešna, druga, ki jo je izvedel najverjetneje med letoma 1875 in 1884, pa je bila na žalost usodna ter je zato opustil zdravljenje s transfuzijo krvi.
Klinična uporaba etra
Slovenski kirurg in primarij dr. Franc Derganc starejši je pacientom na Kirurgičnem oddelku državne bolnišnice v Ljubljani po operaciji peritonitisa (vnetje potrebušnice) vlival v trebušno votlino eter. S to metodo se je seznanil v Parizu meseca maja leta 1913 iz poročila Société de chirurgie . Dr. Derganc je do leta 1916 s to metodo uspešno opravil 30 primerov. Pacientom je vlival 50 do 200 gramov etra, ki je vrel že pri 34,6 °C. Pri vretju v trebušni votlini je prodiral v vse kotičke trebušne votline. S tem se je delovanje srčno-žilnega sistema izboljšalo, kri je v povišani ravni prišla v srce in krvni obtok, povečal se je pretok krvi v možganih, posledično sta se izboljšala dihanje in pulz, obraz je postal rumenkast in splošno stanje pacienta se je izboljšalo.
Direktna transfuzija krvi iz vene v veno na Finskem. VIR: Photo archive of Finnish Red Cross Blood Service
Dr. Derganc je z etrom izpiral tudi sklepe pri težkih infekcijah, predvsem pri infekcijah kolena. Leta 1920 je v Liječničkom vjesniku: glasilo Hrvatskog liječničkog zbora 8-10 poročal, da je eter odličen antiseptik (učinkovina, ki uničuje mikroorganizme na koži in sluznicah ali preprečuje njihovo razmnoževanje).
Prva direktna transfuzija v Ljubljani in Mariboru leta 1927
Na četrtek 12. 5. 1927 je bila v ljubljanskem časopisu Jutro objavljena novica z naslovom Prva transfuzija krvi v Sloveniji. V podrobnostih je bilo napisano: »Sinoči se je v ljubljanski ženski bolnišnici izvršila prva transfuzija krvi od zdravega na bolnega človeka. Junaški bančni uradnik je s tem rešil svojo mater sigurne smrti. Operacijo sta izvedla dr. Štirnova in dr. Pehani.« Naslednji dan 13. 5. 1927 je bila v časopisu Slovenski narod objavljena nova novica: Senzacija, ki ni senzacija . V novici je pisalo: »Danes se je razširila po mestu vest, da je bila izvršena v ženski bolnici včeraj prva transfuzija krvi v Sloveniji. V resnici izvršujejo zdravniki transfuzijo krvi že…
Read the full article at Družina →
Slovenia