Jure Trampuš MLADINA, št. 23 , 12. 6. 2026
Mojca Škrinjar na protestu stranke Glas za otroke in družine v Ljubljani leta 2023 © Luka Dakskobler
V času epidemije je bil šolski sistem eden najbolj prizadetih. Šole so bile v Sloveniji zaprte nesorazmerno dolgo, otroci so se učili od doma, ni bilo druženj, ni bilo socializacije, prijateljstva, izmenjave izkušenj, naključnih srečevanj, mladostniških eksperimentov. Vse skupaj je prišlo tako daleč, da so zaradi zaprtja šol protestirali dijaki in družine, posledice drakonskih ukrepov pa so bile jasno merljive. Zaprtje šol se je odrazilo na mednarodnih lestvicah šolskih uspehov in Slovenija, ki je imela že prej težave zaradi nizke funkcionalne pismenosti otrok, je nesorazmerno nazadovala. Takrat je ministrstvo za izobraževanje vodila Simona Kustec, ki danes poučuje na Fakulteti za management na Primorski univerzi.
Le redki so v tistem času podpirali tako obsežno zaprtje šol. Med njimi je bila Mojca Škrinjar, nekdanja ravnateljica in poslanka stranke SDS. Njej se je zdelo zaprtje nekaj dobrega. »Smešno, toda razveselila sem se spremenjenega načina poučevanja na daljavo,« je leta 2020 smelo zapisala na svojem blogu. »Končno je prišla v šolo sprememba. Mnogi starši so povedali, da že dolgo niso bili z otroki tako srečni. Imeli so čas za svoje otroke.«
Resnica je bila precej drugačna; epidemija, predolgo zaprtje šol, izolacija in prisila, ki je sledila, so poškodovali marsikaterega mladostnika, v družine pa sta se naselila nemir in nemoč. Mojca Škrinjar vsega tega ni priznala, za blokade v šolstvu naj bi bil kriv NIJZ, ne pa ministrica Kustec. Da se ni zavzela za dobrobit otrok, naj ne bi bilo bistveno. Povezovanje epidemioloških ukrepov z duševnimi stiskami otrok, ki so jih začeli odkrivati po epidemiji, je bilo po mnenju Mojce Škrinjar »nestrokovno in nesorazmerno«.
Mojco Škrinjar je nova vlada Janeza Janše prejšnji četrtek imenovala na mesto državne sekretarke na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino. Odgovorna naj bi bila za področje vrtcev ter za osnovno in srednje šolstvo. To ni njena prva funkcija na ministrstvu, med letoma 2004 in 2008 in času ministrovanja Milana Zvera je bila že državna sekretarka, kot državna uradnica pa je vodila projekt digitalizacije šolstva. Tisti, ki jo poznajo, pravijo, da je bila na ministrstvu agilna in premočrtna, malo manj pa naj bi bila odprta za ideje, ki ji niso blizu.
Ljudje Mojco Škrinjar danes najbolj poznajo po njenih dejavnostih na družbenih omrežjih X in Facebook. Tam velikokrat pretirava, zavaja, laže in žali. Omenimo nekaj primerov. Pred meseci je zapisala, da so v času epidemije želeli protestniki »poslance in goste žive zažgati v stavbi parlamenta in nismo mogli ven! Šele specialci so razgnali morilsko drhal s solzivcem.« Vse to si je izmislila. Na omrežju X je delila tudi zapis, da je bil za požar na Krasu leta 2022 kriv referendum o pitni vodi, kar je prav tako laž. Poobjavila je prirejeno fotografijo malčkov, oblečenih v sovjetske uniforme, ki naj bi prikazovala »otroke iz vrtca Ledina na Poti ob žici«, zraven pa dopisala, da so to »mladi kandidati za Fotopub«. Lahko nadaljujemo: za Mojco Škrinjar je bila Evrovizija »nekoč prireditev lepih skladb … danes pa ni besed, s katerimi bi opisali to grdobijo. Odsev gnilega kulturnega marksizma v Evropi.« Mojca Škrinjar se na takšen način odziva skoraj na vse, kar ni po njeni volji. Za papeža Frančiška je zapisala, da bi bilo najbolje, »da bi lepo odstopil in se spokal nazaj v Argentino, od koder je prišel v Evropo delat zgago«, glavni tajnik šolskega sindikata Branimir Štrukelj pa je zanjo »politični aktivist Levice«, ki je kriv, da je »šolstvo spolitizirano, čista Venezuela«. Vendar Mojca Škrinjar na družbenih omrežjih ni le napadalna, saj zagovarja politično opcijo, ki ji pripada. Tako je februarja 2021, ko se je razkrilo, da je njena strankarska kolegica upravljala lažni profil, zapisala, da imajo lažne profile na levici. »Da bi pa naša Alenka Jeraj imela fake profil, s katerega bi pošiljala pravopisno sporna sporočila, je pa toliko resno kot žabje pravljice.« Kasneje je ta zapis izbrisala.
Njene izjave niso le manipulacije in laži, nekatere izmed njih so odkrito ksenofobne. Ko se je spomladi 2024 pojavila ideja, da bi v slovenskih šolah otrokom iz nekdanjih jugoslovanskih držav v razširjenem programu ponudili možnost učenja materinščine, je napisala protestno pismo, v katerem je Golobovo vlado obtožila kar narodnega izdajstva. »Poceni prodana podjetja lahko odkupite nazaj, porušena mesta in vasi lahko zgradite na novo, požgano polje bo zopet obrodilo, izgubljene nacionalne identitete, slovenskega jezika pa ne morete več obuditi. Še nacistični škorenj ni tako uničil Slovenije, kot jo uničuje ta hip aktualna vlada.« Nato je nadaljevala: »Slovenija ni le na robu ekonomskega propada, ko so vsi ekonomski, varnostni, demografski, zdravstveni kazalci razen inflacije obrnjeni navzdol, je na poti propada narodove duše, izumrtja.« Ta ideja je bila kasneje tudi zaradi…
Read the full article at Mladina →