Svet Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor se je na današnji seji, ki ni bila odprta za javnost, seznanil z oceno poslovanja v prvih štirih mesecih letošnjega leta, ki kaže presežek odhodkov nad prihodki v višini 6,8 milijona evrov. Kot so sporočili po seji, so se seznanili tudi z aktualnim stanjem najpomembnejših investicij.
Glavni razlog za primanjkljaj prenizko financiranje zdravstvenih storitev
" Med glavnimi razlogi za nastali primanjkljaj je bilo izpostavljeno neustrezno vrednotenje zahtevnosti obravnave pacientov (podfinanciranost, ki je ocenjena na 50 evrov na opravljeno utež) oziroma prenizko financiranje zdravstvenih storitev glede na dejanske stroške dela in zdravstvene oskrbe, prav tako so med razlogi naraščajoči stroški storitev in dela ter strošek odmene, ki prav tako ni v cenah zdravstvenih storitev ," so zapisali v sporočilu za javnost po zaključeni seji sveta zavoda.
[[image_1_article_89576]]
Programi naj bi sicer presegli načrtovano realizacijo, prav tako so poročali o povečanem obsegu opravljenega dela v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2025.
Med ukrepi za učinkovitejše upravljanje terminov tudi SMS-obveščanja
Člane sveta je uprava zavoda seznanila s podatkom, da je konec maja na prvo zdravstveno storitev v UKC Maribor čakalo 78.124 pacientov, pri čemer jih je 26 odstotkov čakalo v stopnji nujnosti zelo hitro, 29 odstotkov hitro in 45 odstotkov redno.
Predstavili so jim tudi ukrepe za učinkovitejše upravljanje terminov, med drugim tudi pričetek delovanja uvedbe SMS-obveščanja pacientov in spodbujanje pravočasnega odpovedovanja terminov, kar po navedbah UKC Maribor omogoča hitrejše zapolnjevanje sproščenih terminov ter boljšo izrabo razpoložljivih zmogljivosti.
Kot so še sporočili po današnji seji sveta zavoda, med ključnimi investicijskimi projekti UKC Maribor ostaja širitev onkološke dejavnosti, katere zaključek je predviden septembra. Člani sveta so med drugim obravnavali napredek pri gradnji nove infekcijske klinike, katere zaključek je predviden konec leta 2028, ter ureditev prostorov centralne lekarne, ki naj bi bil zaključen februarja 2028. Seznanili so se tudi z aktivnostmi za vzpostavitev samostojne kardiokirurške intenzivne enote, katere zaključek je predviden konec leta 2027, so še navedli v sporočilu.
Seje zaprli za javnost in medije
Svet zavoda, ki ga od jeseni 2023 vodi Marjan Mačkošek, se je v zadnjih treh letih precej ogradil od javnosti. Že nekaj časa nihče iz sveta zavoda ni dajal izjav za medije, na dopisni seji pred dnevi pa so seje zaprli za javnost, kar pomeni, da novinarji ne morejo več v živo spremljati razprav.
Kot razlog za takšno odločitev so navedli "spremenjene varnostne razmere v Evropi", a ni znano, kaj se je v zadnjem obdobju tako spremenilo, da bi utemeljevalo to spremembo. " UKC Maribor je del sistema kritične infrastrukture države. Svet zavoda kot organ upravljanja pri svojem delu obravnava tudi vsebine, povezane z organizacijo dela, kadrovskimi vprašanji, poslovanjem zavoda in varnostnimi vidiki delovanja, katerih javna obravnava bi lahko vplivala na učinkovito upravljanje zavoda. Zaradi navedenega se s poslovnikom določa, da seje sveta zavoda UKC Maribor niso javne ," so sporočili.
Sprememba po njihovih navedbah ne posega v načelo transparentnosti delovanja UKC Maribor, saj bo " javnost dela še naprej zagotovljena z objavo informacij, rednim obveščanjem javnosti in medijev ter posredovanjem informacij javnega značaja v skladu z veljavno zakonodajo" . Velja omeniti, da so ob občutljivih tematikah lahko že doslej zaprli seje za javnost pri teh posameznih točkah.
Svet zavoda ima sedem članov. Od tega so štirje predstavniki ustanovitelja oz. države Klemen Pleško, Marjan Mačkošek, Mojca Gornjak in Franc Hočevar. Predstavnik zavarovancev je Borut Bogataj, predstavnik zaposlenih Luka Kolarič in predstavnica uporabnikov Maja Damevska.
STA
Read the full article at Maribor24 →
Slovenia