Vrhovno sodišče je poslalo Šutarjev zakon, sprejet v času Golobove vlade po umoru novomeščana Aleša Šutarja, pred ustavno sodišče. Prepričano je namreč, da 12. člen zakona predstavlja “anomalijo” pravnega reda in je v nasprotju z ustavo.
Tako se glasi 12. člen zakona: “Do ureditve v zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, ter ne glede na drugi odstavek 204. člena KZ-1 tatvina stvari majhne vrednosti pomeni prekršek in se kršitelj, ki si je protipravno prilastil tujo premično stvar majhne vrednosti, kaznuje…” Sledijo globe glede na obseg tatvine in predhodno kaznovanost tatu.
Prav ta člen je za Vrhovno sodišče problematičen. Menijo namreč, da v zvezi s tatvino ni podana jasna ločnica med kaznivim dejanjem in prekrškom. To ustvarja nevzdržen oz. absurden položaj, saj omogoča, da se za težje dejanje, ki je opredeljeno kot prekršek, predpiše globa, za blažje dejanje (opredeljeno kot kaznivo dejanje) pa je mogoče izreči zaporno kazen.
Vrhovno sodišče je v zahtevi za oceno ustavnosti navedlo, da je sprejetje zakona pripeljalo do tega, da se znotraj istega pravnega reda tatvina enkrat opredeljuje kot kaznivo dejanje (204. člen kazenskega zakonika), drugič pa kot prekršek (12. člen Šutarjevega zakona).
“Nastalega položaja tako ni mogoče odpraviti z uporabo ustavnoskladne razlage oziroma drugih uveljavljenih razlagalnih metod, z uporabo katerih bi bilo mogoče ugotoviti, kdaj storilec v konkretnem primeru izpolni zakonske znake kaznivega dejanja tatvine, kdaj pa zakonske znake prekrška tatvine,” piše vrhovno sodišče. Dodatno pojasnjuje, da bi lahko bila v primerih tatvine organom pregona omogočena arbitrarna presoja, ali je dejanje prekršek ali kaznivo dejanje.
Zadeva je sicer povezana z obsodbo storilke (očitno tatice), ki je bila na prvostopenjskem sodišču spoznana za krivo kaznivega dejanja tatvine in obsojena na tri mesece zapora. Sodba je bila potrjena s strani sodišča druge stopnje, nato pa je tatičina zagovornica vložila zahtevo za varstvo zakonitosti.
“Ker nastalega položaja ni mogoče razrešiti z ustavnoskladno razlago določbe 12. člena, je vrhovno sodišče v tej zadevi prekinilo postopek odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti navedene določbe na ustavno sodišče,” pojasnjujejo na vrhovnem sodišču, ustavnemu sodišču pa predlagajo, da ugotovi neskladnost določbe z ustavo.
Golob je bil prepričan, da niso žvižgali njemu ampak kriminalu, Foto: STA
Še en greh Golobove vlade z zapoznelimi posledicami
Spomnimo, vlada Roberta Goloba je t. i. “Šutarjev” zakon sprejela po umoru Aleša Šutarja v zgodnjih jutranjih urah pred znanim novomeškim lokalom. Do umora je prišlo po tem, ko je vlada skozi celoten mandat zanemarjala romsko problematiko, vse pogostejše izbruhe nasilja Romov nad lokalnim prebivalstvom pa skušala minimizirati. Nekdanji minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je konsistentno zatrjeval, da je varnostna situacija v Sloveniji obvladljiva. Vse do tragičnega umora.
Golob se je nato odpravil v Novo mesto, kjer je pred razjarjeno množico na izredni seji mestnega sveta občine napovedal (med drugim) povečanje pooblastil policiji na varnostno tveganih območjih in zaostritev kaznovalne politike. Sprejetje zakona je takratna opozicija spremljala s skepso, saj bi lahko prihajalo do zlorab teh pooblastil za namene, ki niso povezani z zagotavljanjem javnega reda in miru.
Velja pa tudi omeniti, da ne gre za prvi greh prejšnje vlade, ki je priplaval na površje šele po tem, ko je Golob sestopil z oblasti. KPK je denimo v zadevi “Karigador” šele po volitvah predstavil drugi osnutek poročila, v katerem je ugotovil, da je pri Golobu obstajalo navzkrižje interesov. Več – TUKAJ .
Ž. K.
Read the full article at Nova24TV →
Slovenia