Increased VAT on persons

Piše: Boris Tomašič, C. R.

V studiu televizije Nova24TV smo se v ponedeljek, 1. junija, pogovarjali z Janezom Janšo, predsednikom Slovenske demokratske stranke, ki je bil 22. maja še četrtič izvoljen za predsednika vlade.

Objavljamo prepis pogovora iz televizijske oddaje, v kateri se je voditelj Boris Tomašič pogovarjal z Janezom Janšo – prvič po izvolitvi za predsednika vlade.

BORIS TOMAŠIČ: V četrtek zvečer ste vložili listo kandidatov za ministre. Kako ocenjujete to listo? Gre seveda za pogajanja s koalicijskimi partnerji. Kako to, da med njimi ni izpostavljenih izkušenih imen, ki so ostala v poslanski skupini?

JANEZ JANŠA: Kar se tiče same liste, je ta najboljša možna v situaciji, ko je treba upoštevati mnoge stvari. Če ste pozorno prebrali koalicijsko pogodbo, je obsežna. Ne po številu besed, ampak po korakih, ki jih je treba narediti, uresničiti. To bo možno zgolj, če si nekoliko delimo delo. To vlado si predstavljam kot neko sistematično, vztrajno in, če hočete, dolgočasno institucijo, ki od točke do točke uresničuje program. To so vendarle štiri leta; nekaj bo ta teden, nekaj naslednji teden, naslednji mesec, čez tri leta … To pomeni, da mora vsaj del teže političnega spopada, ki bo vedno obstajal, prevzeti ekipa v parlamentu. Tako približno smo se tudi organizirali. Poznamo pač opozicijo, vidite, kaj počnejo. Vsako stvar, ki jo vlada predstavi v okviru uresničevanja koalicijske pogodbe, je treba izglasovati v državnem zboru – in tam bo ključna bitka.

In jo pač braniti, da ljudje ne bodo imeli samo enostranske podobe …

Razumem. Z vašega vidika je to ključno, z našega pa to, da je nekaj izglasovano.

V javnosti je bilo glede ministrske ekipe kar nekaj nezadovoljstva s strani ene od partneric, namreč SLS. Kako je s tem? Obstaja namreč cela vrsta špekulacij, depolitizirani mediji se zelo trudijo s to temo.

Če bi veljal ključ, da na enega poslanca pride eno ministrsko mesto, bi morali imeti 43 ministrstev; 28 od teh bi jih imela SDS, pa bi bilo to še vedno več ministrstev kot denimo v času izvršnega sveta. Če gledamo razmerje sil med tremi strankami koalicije; SLS, NSi in Fokus so ena poslanska skupina. To je trojček, ki se med seboj usklajuje, nato pa se še drugi usklajujemo z njim kot koalicija. Preko dveh nivojev usklajevanja torej. SDS ima glede na razmerja 65 odstotkov kvote, kakor pa vidite po sestavi ministrstev, je žrtvovala velik del te kvote. Kandidatka, ki je predstavnica Fokusa, je bila v našem strokovnem svetu za to področje, bila je državna sekretarka že v naši prejšnji vladi. Tu ni šlo za to, kdo je v kateri stranki, ampak da smo našli najboljše možne kandidate v nekem okviru kadrov strank, ki sestavljajo koalicijo. Bili so tudi nekateri razgovori s kandidatkami in kandidati, ki so na listi trojčka kandidirali pod značko SLS. Tudi dobrimi kandidati. Pa ni bilo tam neke enotnosti. Na koncu je bilo pač treba sprejeti odločitev. Bom pa rekel še to: vlada niso samo ministri, je mnogo več. Potrebujemo sposobne kadre za različna področja. To jokanje »mi pa nismo zraven« je malo preuranjeno.

Bom izkoristil. Nekaj očitkov je bilo. Robert Golob se nekako ne more sprijazniti, da ni uspešno izpeljal pogajanj, zato nastopa v nekih videih in kritizira vse, kar naredite. Ena od hudih kritik je bila, češ zakaj Janšev odvetnik v vladi, saj je to nekakšen nepotizem.

To ni samo moj odvetnik, ampak odvetnik mnogih, ker je pač na trgu. Tudi sam sem ga najel, ker so proti meni sprožili v zadnjih 40 letih 190 postopkov, takšnih in drugačnih. Tako da to nima nobene zveze. Kot tudi ne to, da smo zmagali v zadevi Trenta in končali to sago, saj smo se o tem že prej pogovarjali z njim. Tako da je vse to, kar se govori, čista neumnost. On je bil na to mesto predlagan, ker je operativno sposoben, začel je v tem resorju nekoč od spodaj navzgor, pač potrebujemo izkušene ljudi.

Štiri leta zelo leve vlade – najbolj leve v zgodovini – so za nami, bilo je polno prelomljenih obljub. Kako ocenjujete pretekli mandat in največje izzive, ki jih je zapustila Golobova vlada?

Najprej – zelo izpraznjena kašča. Stanje javnih financ ni rožnato, ob tem, da so davke dvigali. Če bi jih dvigali zato, da bi bilo stanje v redu, bi to še razumeli. Imamo proračunski primanjkljaj, dvignjene davke in še grožnje tistih, ki hočejo denarna sredstva od davkoplačevalcev tudi v prihodnje. Medtem ko stanje v gospodarstvu ni rožnato. Treba se je vprašati, kam je vse to šlo. To je naša ključna skrb. Potem je tu še razbohotena birokracija. Na žalost to niso zadnje številke, a v zadnjem mandatu smo izgubili tisoč delovnih mest v gospodarstvu; brezposelnost se sicer ni povečala, ker je vlada nato na veliko zaposlovala v javnem sektorju. Cel kup nekih agencij, teatrov za nevladnike – tega ni mogoče rešiti čez noč, morali bomo biti nekoliko potrpežljivi. Pričakovanja so velika. Bo bolje, a ne takoj.

Opazujemo zaposlovanje za nedoločen čas ljudi, ki jih je dosedanja vlada zaposlila na zaupanje, celo ministrica tik pred iztekom mandata že ima novo…