The diverse landscapes of Slovenia's newest trail

Morda se zdi Blegoš s svojimi 1.562 metri višine skromna gora, a je mogočna. Še posebej če za vzpon izberemo eno nižjih izhodišč. Na ta izjemen razglednik v Škofjeloškem hribovju vas v petkovem nasvetu za izlet v hribe peljemo iz vasi Čabrače. To je skoraj zagotovo najlepša pot na Blegoš, a tudi ena bolj strmih, tako da je to pravi športni izlet.

Na izhodišču je večje brezplačno parkirišče.

Izhodišč in pešpoti na Blegoš, ki se dviga med Poljansko in Selško dolino, je kar nekaj, najbolj priljubljeno je Črni Kal, s katerega je vzpon najkrajši. Po neposredni poti je hoje le za uro, prek Prve ravni za uro in 15 minut, po cesti in mimo koče pa za slabo uro in pol. Če bi radi, da je tura na Blegoš nekaj daljša in malo večji kondicijski izziv, pa izberite izhodišče Čabrače (750 metrov nadmorske višine). Prva polovica vzpona je namreč v tem primeru precej strma. Je pa po drugi strani tudi najlepša, kar zadeva razglede že na vzponu. Blegoš je sicer drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja, za Ratitovcem.

V videoposnetku poglejte, kako je videti najlepša pot na Blegoš:

Od kmetije se strmina takoj postavi pokonci.

V Poljanski dolini se zapeljemo do Hotavelj, zatem pa po ozki, a asfaltni cesti navzgor do vasi Čabrače. Izhodišče je pred zadnjo kmetijo, kjer je večje urejeno in brezplačno parkirišče. Sprehodimo se mimo kmetije in za njo krenemo v levo na kolovoz. Nekaj višje nadaljujemo vzpon po pešpoti, ko se klanec takoj postavi pokonci. Vzpenjamo se po razglednem grebenu Prve ravni. Ko pogledamo proti zahodu, vidimo vas Leskovica in nad njo Cimprovko in Porezen . Ob pogledu proti jugu bomo prepoznali Mrzli vrh , kjer spomladi cvetijo žafrani.

Ko dosežemo Prvo raven, strmina nekoliko popusti.

Spomladi je ta pot res lepa.

Celotna opisana pot je dobro markirana, do Prve ravni , 1.282 metrov nadmorske višine, pa strmina ne popušča, torej dobro uro. Lepo so označena tudi razpotja, ki jih je kar nekaj na Prvi ravni, kjer se z desne priključi tudi ena od poti iz Črnega Kala. Ta del poti, kakšnih 20 minut, je bolj zložen. Ko smo se malo nadihali, je čas še za zaključni vzpon. Sicer bi šli lahko v levo po zložni poti najprej do koče, a izberemo raje desno pot, ki vodi neposredno na vrh Blegoša. Ta je, lahko bi rekli, gologlav. Ni porasel z gozdom, ampak je en velik travnik. Ker ima zato razglede na vse strani, je pred drugo svetovno vojno tudi bil ena od glavnih postojank v obrambnem sistemu pred Italijani. Tu je potekala tako imenovana Rupnikova linija. Ob poti tako vidimo številne bunkerje.

Ob poti so številni bunkerji iz časa pred drugo svetovno vojno, ko je tu potekala obrambna linija proti Italiji.

Pohodniške ideje Mateja Podgorška lahko na Siol.net spremljate vsak petek.

Upamo, da najdete tudi kaj zase. Mateja lahko spremljate tudi na Instagramu ,

več videoposnetkov pa najdete na njegovem kanalu na YouTubu .

Spomladi je zaobljen vrh Blegoša en velik travnik regrata.

Zadnja strmina ni pretirano strma in jo tako zmoremo v približno pol ure. Skupaj tako zaobljen vršni del Blegoša dosežemo v dveh urah, pri tem pa osvojimo 800 višinskih metrov. Pri enem od bunkerjev se z desne priključi neposredna pot iz Črnega Kala, mi pa krenemo v levo in imamo do najvišje točke še nekaj minut hoje (1.562 metrov). Razgledi so res čudoviti! Z Blegoša se vidijo vsa tri alpska gorstva v Sloveniji: Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Julijske Alpe. Prek Ratitovca z lani naj planinsko kočo  in vrhov nad Soriško planino se najlepše vidijo Julijci s Triglavom. Nekoliko bolj proti zahodu je Bohinjsko-tolminski greben s Črno prstjo , pred njim pa prepoznamo Porezen.

Razgled z Blegoša v smeri severa: desno je Ratitovec, levo pa Julijske Alpe s Triglavom.

Blegoš (1.562 metrov) in koča na Blegošu (1.391 metrov)

Izhodišče

: Čabrače (750 metrov)

Višinska razlika : 800 metrov

Čas za vzpon: dve uri

Zahtevnost : tehnično nezahtevna markirana pot

Zemljevid pešpoti na Blegoš najdete na maPZS .

Vrh Blegoša, ki ima 1.562 metrov.

Z Blegoša pohod nadaljujemo v smeri zahoda, kamor nas usmeri tabla za kočo na Blegošu . Začnemo torej sestop in to po precej strmem zahodnem pobočju. Zato je pametneje najprej osvojiti vrh in nato kreniti do koče. Ta je na pašni planini, na 1.391 metrih. Koča je ob koncih tedna odprta tudi pozimi, od začetka maja do konca oktobra pa vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih, če ni ta praznik. Zanjo skrbi planinsko društvo Škofja Loka, ki ima v lasti tudi dom na Lubniku. S terase pred kočo je tudi nekaj malega razgleda.

Koča na Blegošu je od maja do konca oktobra odprta vse dni v tednu, razen ob ponedeljkih.

Pri sestopu je potrebne nekaj previdnosti.

Od blegoške koče sestop nadaljujemo po zložni vlaki v smeri Prve ravni, s te pa po že znani strmi poti pristopa. Morda še opozorilo, da na Blegošu rado piha, zato tudi v vročih dneh vetrovka v nahrbtniku ne sme manjkati. Nekaj več previdnost mora biti v zadnjem delu sestopa, na strmi peščeni poti prek travnika proti izhodišču je korak precej manj stabilen kot na vzponu. S…