Stevanović demands his resignation Mesca, Left: The best defense is a good offense

Opozicijski poslanec Levice, nekdanji minister za delo Luka Mesec je v objavi na socialnih omrežjih ostro obsodil primer poslanca Resnice Borisa Mijića, potem ko so v javnosti zaokrožili očitki o dolgovih njegovega podjetja. Zanj zahteva politično odgovornost in poudarja, da tak človek ne more predstavljati ljudi. A prav ta Mesčev nastop je nekaterim odprl zanimivo, hkrati pa neprijetno vprašanje. Zakaj enake odločnosti ni pokazal še kot minister pri domnevno oškodovanih delavcih mariborskega podjetja SSI Schaefer, ki so se na državo obračali več let, institucije pa jim kljub obsežni dokumentaciji niso pomagale do epiloga?

Ko gre za poslanca Resnice Borisa Mijića, Luka Mesec nastopa hitro in ostro. V objavi na socialnih omrežjih je jasno sporočil, da človek, ki naj bi bil dolžan delavcem in državi, ne more predstavljati ljudi. Zahteva politične posledice in sklic odbora. Toda ravno ta Mesčeva odločnost odpira vprašanje dvojnih vatlov. Zakaj je politični odziv tako hiter, ko gre za poslanca iz drugega tabora, medtem ko so domnevno oškodovani delavci mariborskega podjetja SSI Schaefer leta čakali na pomoč države.

Gre za zgodbo, ki so jo mediji razkrivali že lani. Nekdanji zaposleni v podjetju SSI Schaefer trdijo, da jih je podjetje sistematično oškodovalo pri plačah, nadurah, dnevnicah in drugih izplačilih. V ozadju naj bi bile ponarejene plačilne liste, evidence ur, potni nalogi, A1 aneksi in dokumenti za delo v tujini.

Pravnica Špela Mesesnel zastopa 45 delavcev SSI Schaefer. Po njenih ocenah pa naj bi bilo skozi leta prizadetih bistveno več ljudi, približno 200 delavcev in njihovih družin. Primer se vleče od leta 2019, prve kazenske ovadbe so bile vložene leta 2020. Delavci in njihova pooblaščenka trdijo, da so institucije dobile vse. Dokumentacijo, izjave, elektronske dokaze, kazenske ovadbe in konkretne izračune domnevnega oškodovanja. A večina zgodbe je ostala v predalih.

Pravnomočno je bil obsojen le nekdanji direktor Dušan Lešnik , in še to pogojno ter za majhen del listin. Zoper Sabino Vrešak , nekdanjo zaposleno v SSI Schaefer, danes zaposleno na Pošti Slovenije, sojenje še poteka. Tudi ta postopek se nanaša le na manjši del dokumentacije. Po besedah Mesesnelove se pred sodiščem obravnava zgolj drobec tega, na kar skupaj z delavci pristojne opozarjajo že leta.

Tisoče strani prirejenih listin in državne institucije, ki so imele vse na mizi

Mesesnelova je s primerom domnevnega oškodovanja seznanjena od leta 2019. Kontaktiral jo je eden od zaposlenih, ki je bil nezadovoljen s pogoji dela in plačilom v družbi SSI Schaefer. Po prevzemu primera je pridobila obsežno dokumentacijo, ki po njenih besedah kaže na sistematično ponarejanje listin, povezanih s plačami delavcev v tujini. »Ob prevzemu tega primera sem pridobila tudi ogromno ponarejene dokumentacije; da podjetje ponareja vse listine, ki so vezane na plače delavcev v tujini,« je povedala Mesesnel.

Že na začetku se je sestala s predstavniki podjetja. Na sestanek je prišla z izračuni manjkajočih plač. Takratni zahtevek je po njenih besedah znašal približno 2,5 milijona evrov. Pri tem izračuni niso temeljili na višjih urnih postavkah, ki bi jih delavci po njenem morali prejemati v tujini, ampak na nižjih zneskih, s katerimi so takrat razpolagali. Odgovora ni bilo.

SSI Schaefer Maribor. Vir: FB

Sledili so novi sestanki, nova dokumentacija in kazenske ovadbe. Oškodovanje je po besedah pooblaščenke težko natančno izračunati, ker podjetje ni posredovalo vseh urnih postavk za delo v tujini pred letom 2018. Kljub temu so po dokumentaciji, ki jo imajo, prišli do okvirnih izračunov. »Izračuni segajo približno od 15 tisoč evrov do 40 tisoč evrov na leto na delavca, kolikor smo mi potem uspeli izračunati,« je povedala Mesesnelova. Delavci po njenih besedah niso bili ustrezno plačani za nadurno delo, nočno delo, delo ob nedeljah in praznikih. Prav tako naj ne bi prejemali dnevnic in dodatkov na način, kot bi jih morali. Na plačilnih listah naj bi bili določeni dodatki sicer prikazani, a po njenem zgolj fiktivno, saj naj bi bilo vse vključeno v ustno dogovorjeno neto urno postavko. »Delavci niso dobili niti ene dnevnice, niti enega dodatka, za nočno delo, nadure, plačane tako, kot bi morali biti,« je povedala.

Po njeni razlagi je bil sistem preprost. Delavec je bil dogovorjen za določeno neto urno postavko. Vanjo naj bi podjetje vključilo vse. Redno delo, nadure, nočno delo, delo ob praznikih, delo ob nedeljah, delovno dobo, dnevnice in druge dodatke. »Vse je bilo isto. Ura, nadura, nočna ura, delo na praznike, nedelje,« je povedala Mesesnelova. Nekdanji zaposleni so opisovali delo po različnih projektih po svetu. Po njihovih navedbah so delali po 200 ali celo 230 ur na mesec, pogosto še več. Plačani pa naj bi bili le po dogovorjeni urni postavki, brez realno obračunanih nadur in brez pripadajočih dodatkov.

Posebej resni so očitki o ponarejeni dokumentaciji – od A1 aneksov, potnih nalogov, plačilnih list, evidence ur in drugih listin. Po njenih besedah…