Ameriški predsednik Donald Trump in predsednik iranskega parlamenta Ghalibaf sta sporočila, da je memorandum o začetku pogajanj za trajni mirovni sporazum podpisan. Oba sta razglasila zmago, še vedno pa čakamo na detajle o memorandumu. Iran je v javnost dal informacijo, da so dobili od Američanov pravico do pomorskih pristojbin za prehod Hormuške ožine. ZDA te informacije niso niti potrdile niti zanikale. Če to drži, potem je Trump kapituliral pred Iranom, kar bo ena bolj nerazumljivih odločitev te vojne.
Izraelski umik iz Libanona ni med pogoji
ZDA so sporočile, da izraelski umik iz Libanona ni med pogoji v memorandumu, niti ni pogoj za začetek pogajanj z Iranom. Trump je ob srečanju s francoskim predsednikom Manuelom Macronom poudaril, da končanje spopadov na libanonskem ozemlju ne bi smelo predstavljati težav, zato morajo imeti pogovor z Hezbolahom. Takšni ideji je pritrdil Macron, čeprav gre bolj za vprašanje izvedbe. Hezbolah ni samostojna organizacija, ampak jo vodi Iran, zato bo potreben pogovor najprej z Iranom.
Prav tako pa je Trump poudaril, da če Hezbolah napade Izrael z raketami, potem ima Izrael pravico do odgovora in obrambe. Sprememba kritike Izraela je bila verjetno potem, ko sta po telefonu govorila z izraelskim predsednikom vlade Benjaminom Netanjahujem . Hezbolah namreč še vedno bombardira cilje v Izraelu.
Ugibanja o dogovoru – Hormuška ožina naj bi se odprla v petek
Podrobnosti o dogovoru še ni, več anonimnih uradnikov iz ameriške administracije pa nakazuje, da bo dogovor podoben tistemu, ki ga je sklenil nekdanji predsednik Obama. Kakšne bodo podobnosti z JCPOA, moramo še videti, toda če bo dogovor dejansko takšen, potem bo moral Trump odgovoriti na vprašanje, zakaj je prvi sporazum razveljavil, če je potem sklenil podobnega. Trump sicer zanika, da je podoben, in pravi, da je dosegel dosti bolj ugodne pogoje za ZDA in mednarodno skupnost.
Ključno vprašanje je nadzor upoštevanja sporazuma, ki ga med JCPOA praktično ni bilo in je prihajalo do situacij, ko IAEA ni imela več dostopa do nuklearnih kapacitet Irana, oziroma so se iranski uradniki lagali.
Prav tako bi podoben sporazum lahko pomenil politično bombo, ki bi jo izkoristili Demokrati na vmesnih volitvah, kjer bi javno spraševali, čemu razveljavitev JCPOA, vojna in nato podpis podobnega sporazuma. ZDA so prav tako zanikale iranske navedbe, da bodo dobili 12 milijard USD zamrznjenih sredstev še pred začetkom pogajanj, ki se bodo začela 60 dni po podpisu sporazuma. Trump je sicer potrdil, da bodo Hormuško ožino odprli v petek po podpisu sporazuma.
V Ženevi naj bi bili prisotni JD Vance in Ghalibaf , ali bo podpis v živo ali virtualno, pa še ni jasno. Prav tako še ni jasno, kdo se bo s kom rokoval, kar je pomembno za javnost v obeh državah.
Umik ameriške mornarice in iranski prevzem Hormuške ožine je resna grožnja za svet
Največje težave za ZDA bi prišle iz iranskega neupoštevanja pogojev iz memoranduma. Zato je vprašanje, ali bodo ZDA umaknile mornarico, ali bodo pomorske sile ostale v bližini. Če se ameriška vojna mornarica umakne, potem lahko Iran zapre ožino pod svojimi pogoji in prisili zalivske države v plačevanje pristojbine.
Enako velja za vse ostale prevoznike. Iran bi prav tako lahko omejil plovbo tankerjem in tako sam pogojeval, katere ladje lahko prečkajo ožino, s čimer bi izsiljeval regijo v svoj prid. Če bi Američani umaknili mornarico in bi Iran prevzel nadzor nad ožino, potem bi bila vrnitev ameriške vojske bistveno dražja od trenutne blokade. S takšnim prevzemom pa bi Iran lahko celo dejansko razglasil zmago.
Odnosi Izrael – ZDA
Ni več skrivnost, da so odnosi med Izraelom in ZDA na zelo nizki točki. V primeru slabega sporazuma bo izraelska varnost močno ogrožena. Izraelska pridružitev ameriškemu napadu na Iran se je do določene mere prekrivala, izraelski diplomati pa si verjetno niso predstavljali, da bo Trump takoj pokleknil in predal Iranu štafeto. Videti je podobno, kot da bi se zavezniki januarja leta 1944 začeli pogajati o mirovnih pogajanjih s Himmlerjem. Netanjahu si verjetno ni nikoli predstavljal, da bo se bo Trump tako hitro umaknil, saj je imel vse karte v rokah.
Za Izrael bo nov Iran predstavljal novo realnost, kjer se bo počutil še bolj opogumljenega. Zelo verjetno prihodnje ameriške administracije ne bodo šle v podobne avanture, kar je Izrael že izkusil pred desetletji, ko ga je napadlo več arabskih držav. V Jom Kipurski vojni je bil v glavnem osamljen z več porazi, ko pa se je vojna obrnila v njihov prid, so jih ZDA zaustavile praktično 100 km pred Kairom.
Kaže, da bo moral Izrael ponovno premisliti svojo strategijo in se manj zanašati na ZDA. Verjetno bo moral več delati na evropski diplomaciji, predvsem pa zamenjati Netanjahuja na naslednjih volitvah, da vsaj pokaže željo po spremembi politike.
Potencialni evropski in ameriški zavezniki bodo zainteresirani za Izrael dokler jih bližnjevzhodna varnostna situacija ne bo prisilila v ukrepanje, sicer jih izraelsko varnostno vprašanje ne bo za…
Read the full article at Domovina →
Slovenia