The sacred space is a resonant vessel of ritual

Dr. Leon Debevec je arhitekt, arhitekturni teoretik in pedagog, ki se prvenstveno posveča vprašanju sakralnega prostora. Od leta 2000 deluje kot docent na

Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, kot predavatelj s področja sakralne umetnosti pa sodeluje tudi s Teološko fakulteto. Raziskovalno delo osredotoča na področje antične arhitekture in sakralne arhitekture. Je avtor številnih strokovnih člankov in knjig. Tudi njegovo umetniško ustvarjanje je pretežno usmerjeno v reševanje arhitekturnih problemov s področja krščanske sakralne arhitekture.

Arhitektura ima kot vsaka druga umetnost tudi duhovno razsežnost. Pogosto govorimo o poetični arhitekturi, malo redkeje o prostorih, ki nas povezujejo s presežnim. Kaj pa so lastnosti sakralnega prostora?

Pojem sakralnega je treba razumeti na dveh nivojih. Pri širšem gre za lastnost stvari ali oseb, ki se vzpostavi zaradi posebnega odnosa, ki ga posameznik ali skupnost goji do stvari ali osebe. V tem najširšem smislu ima na primer za dva zaljubljenca zaročni prstan značaj sakralnega, zato ker je izraz njune ljubezni, ne glede na materialno vrednost stvari same.

V ožjem smislu pa govorimo o sakralnosti kot o specifičnem prostoru, v katerem se srečujeta človek in transcendenca. Če gledamo zgodovino, vidimo, da je že od začetkov samozavedanja v človeku navzoča želja oz. potreba po izoblikovanju nekega prostora, kjer bi njegov odnos s transcendenco dosegel določeno kakovost. In ker sleherni odnos v svetni realnosti zamejujeta koordinati prostora in časa, vidimo da je človek skozi tisočletj...