Američani bodo čez manj kot pol leta volili svoje predstavnike v kongresu. Demokrati bodo po katastrofi leta 2024 skušali doseči preobrat v obeh domovih kongresa in tako vsaj deloma omejiti vladanje Donalda Trumpa. Na poti jim bodo stali na novo izrisani politični zemljevidi volilnih okrožij, ki prednost dajejo republikancem. Ti so pod absolutno oblastjo Trumpa, ki je iz svojih kongresnih vrst počistil še zadnje tihe kritike. A hkrati jih predsednik s svojimi potezami sili v neroden položaj. Kaj se je v ameriškem predvolilnem obdobju že zgodilo in kaj vse se še lahko bo, ugotavljamo s profesorjem ameriških študij z ljubljanske FDV dr. Tomažem Deželanom.
Oglaševanje
Čez manj kot pol leta bodo v ZDA potekale vmesne volitve članov kongresa. Američani bodo 3. novembra na volitvah volili vse člane predstavniškega doma in eno tretjino senatorjev. Po veliki zmagi na splošnih volitvah leta 2024 so večino v obeh domovih kongresa osvojili republikanci. V senatu imajo šest predstavnikov več kot demokrati, medtem ko imajo v predstavniškem domu ob nekaterih nezasedenih mestih sedem predstavnikov več.
Razlika ni gromozanska, predsednik Donald Trump pa med volilci beleži padec priljubljenosti. Poleg tega stranka aktualnega ameriškega predsednika na vmesnih volitvah mandate praviloma izgublja, opozicija pa pridobiva. Demokrati bi lahko torej dosegli preobrat v enem ali celo obeh domovih kongresa. Da možnost za to imajo, meni tudi profesor ameriških študij z ljubljanske FDV dr. Tomaž Deželan . "Ne nazadnje ne potrebujejo tektonskih premikov, da bi obrnili Kapitolski grič," dodaja.
Vendar vse skupaj ni tako preprosto in enoznačno. Demokratski doseg bo precej zmanjšan zaradi zelo intenzivne serije preoblikovanj volilnih okrajev oziroma "gerrymanderinga". Beseda označuje primere, ko stranka sproži preoblikovanje volilnih okrajev na tak način, da koristi le njej.
Če denimo v neki pretežno republikanski zvezni državi obstaja en pretežno demokratski okraj, ki je izvolil demokratskega kongresnika, ga je z gerrymanderingom mogoče razbiti in njegove delčke priključiti drugim trdno republikanskim okrajem. Tako bodo v vseh okrajih imeli večino republikanci, ki bodo pridobili dodatnega kongresnika.
Tomaž Deželan | Foto: Jan Gregorc/N1
"Ta administracija je znova pokazala, da prav nič ni sveto"
V zadnjem letu se je med demokrati in republikanci vnela prava vojna spreminjanja volilnih okrajev, ki so jih spreminjali v 10 zveznih državah. Večinoma je šlo za spremembe v prid Trumpovim republikancem. "Ta administracija je ponovno pokazala, da prav nič, ampak prav nič ni sveto," je ocenil Deželan. Kot opozarja, spreminjanja okrajev običajno niso bila tako divja.
Po njegovem smo priča gerrymanderingu, ki bi moral biti bolj izjema kot pravilo in uporabljen le ob tektonskih demografskih premikih. "To se ne dogaja, dogajajo se tektonski premiki v ameriški politiki in dojemanju tega, kaj je tektonsko. Za Donalda Trumpa je tektonska odločitev, ali bo izgubil Kapitolski grič," je orisal Deželan.
Spremembe republikancem nudijo nove sedeže v kongresu. Kot pravi sogovornik, so demokrati skušali uravnotežiti izgube, a jim to ni uspelo. Po nekaterih ocenah, ki so seveda negotove, bi lahko demokrati na račun sprememb okrajev izgubili do osem kongresnih sedežev. Demokrati pri gerrymanderingu po sogovornikovih besedah niso tako uspešni zaradi moralnih zadržkov, pa tudi zato, ker je v nekaterih zveznih državah, ki jih nadzorujejo, to težje izvesti.
Protest proti spreminjanju volilnih okrajev na Floridi | Foto: PROFIMEDIA
Zadnja epizoda spreminjanja volilnih okrajev bo po Deželanovih besedah še bolj utrdila razdeljenost ZDA, saj bo prinesla zelo stabilne rdeče ali modre okraje. Vse manj bo kompetitivnih okrajev, kar za obe stranki pomeni manj tveganja. "To pomeni tudi vse več eskalacije, saj ta prinaša rezultate," dodaja sogovornik. Letošnja preoblikovanja volilnih okrajev so po njegovih besedah ponekod izničila tudi ureditve, ki so zagotavljale zastopstvo etničnim in rasnim manjšinam, do česar so te prišle z več desetletji boja.
Je kongres v Trumpovi eri sploh še pomemben?
V trenutnem mandatu se je Trumpova administracija večkrat požvižgala na odločitve in pristojnosti kongresa. Bi torej preobrat in demokratska večina sploh kaj spremenila? Deželan meni, da bi, saj sistem zavor in ravnotežij v ZDA še vedno deluje. Tudi sedanja republikanska večina je po njegovih besedah nekajkrat pokazala, da ima kongres svojo vlogo. Prav tako tisti, ki ima v predstavniškem domu večino, narekuje dnevno agendo in na dnevni red postavlja ter umika določene teme.
Po Deželanovem mnenju je z večino v vsaj enem domu kongresa mogoče zamajati politiko trenutne administracije. "Po dobrem letu Trumpovega drugega mandata je vse bolj jasno, da so se tudi sodni mlini aktivirali do te mere, da blokirajo prekomerno izvajanje izvršilne oblasti," je dejal. Blokade Trumpovih odločitev s sodišč so prišle predvsem z obrazložitvami, da je administracija presegla svoja pooblastila i…
Read the full article at N1 Slovenija →
Slovenia