Slovenija
Seja odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost
16. junij 2026 ob 15.29
•
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Al. Ma.
Več kot petina poslancev je nasprotovala obravnavi novele zakona o veterinarstvu po skrajšanem postopku, zato pristojni odbor ni opravil obravnave. KPK pa je medtem pozval k razkritju zasebnih interesov pri pripravi zakonskih predlogov.
Poslanka Katja Kokot. Foto: BoBo/Žiga Živulović ml.
Seja odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost je bila prekinjena. Kot je namreč že na začetku pojasnil podpredsednik odbora Tomaž Lisec (SDS), je pred sejo več kot petina poslancev podala pisno nasprotovanje odločitvi kolegija DZ-ja, da se predlog novele zakona o veterinarstvu obravnavana po skrajšanem postopku.
Oglas
Člani odbora so nekaj minut zatem začeli z drugo nujno sejo, na kateri se seznanjajo s posledicami neurij s točo in močnim vetrom za slovensko kmetijstvo ter ukrepi za odpravo škode.
Razmejitev javne in zasebne veterine
Predlog novele zakona o veterinarstvu so poslanci Resni.ce s prvopodpisano Katjo Kokot v obravnavo v DZ po skrajšanem postopku vložili pred tednom dni.
Z njim želijo jasneje razmejiti tržno veterinarsko dejavnost od javne. Kot so pojasnili, je obstoječa ureditev čezmerno vezana na sistem javne veterinarske službe in koncesij. "Takšna ureditev omejuje razvoj veterinarske dejavnosti na trgu, zmanjšuje konkurenčnost in otežuje ustanavljanje novih veterinarskih ambulant, bolnic, klinik oz. drugih oblik opravljanja veterinarske dejavnosti," so zapisali.
Predlog Resni.ce odpravlja avtomatično in splošno vezanost opravljanja veterinarske dejavnosti na javno veterinarsko službo v primerih, ko za takšno omejitev ni neposrednega javnega interesa.
Zasebni izvajalci veterinarske dejavnosti bi lahko opravljali veterinarske storitve na trgu, vendar bi bili še naprej zavezani spoštovanju vseh predpisov s področja veterinarstva, zdravja živali, zaščite živali, zdravil, varne hrane, identifikacije in registracije živali, sledljivosti, vodenja evidenc, poročanja in prijavljanja bolezni živali, so dodali v stranki.
Po navedbah Resni.ce predlog novele zakona hkrati krepi tudi varstvo stroke in preprečevanje mazaštva v veterini. Dopolnjuje pa tudi prekrškovne določbe za primere, ko se veterinarske dejavnosti opravljajo zunaj veterinarske organizacije oziroma zasebnega izvajalca veterinarske dejavnosti, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ali kadar se opravljajo v lastnem imenu, za lasten račun ali s sredstvi, ki niso del registrirane oziroma verificirane veterinarske dejavnosti.
KPK poziva k razkrivanju zasebnih interesov pri pripravi zakonov
Komisija za preprečevanje korupcije ( KPK ) je prejšnji teden prejela prijavo v povezavi z vložitvijo novele zakona o veterinarstvu. Prijavo obravnavajo v predhodnem preizkusu.
Tveganja, ki izhajajo tako iz primera novele zakona o veterinarstvu kot iz nekaterih preteklih primerov priprave, predlaganja in obravnave zakonodajnih predlogov, bo KPK naslovil v sistemskih priporočilih o celotnem sprejemanju zakonodaje, ki jih pripravlja, so sporočili .
Kot so pojasnili na komisiji, imajo poslanci po ustavi pravico do predlaganja zakonov in glasovanja o njih. Tako komisija ne more govoriti o nasprotju interesov, ko gre za sprejemanje splošnih aktov, ki se nanašajo na vse istovrstne subjekte, ne zgolj na konkreten posamezen subjekt. Od poslancev tudi ne more pričakovati oziroma zahtevati izločitve iz odločanja o predlogu zakona. To posebej velja v primerih neposrednih povezav med preteklim delovanjem funkcionarjev in vsebino zakonov.
Je pa zato toliko pomembneje, da pri predlaganju in odločanju o zakonih, pri katerih obstaja izrazit zasebni interes predlagatelja poslanca, ta jasno razkrije okoliščine, ki utegnejo vplivati ali ustvariti videz, da vplivajo na konkretno vsebino zakona. Prav tako se od uradnih oseb, še posebej poslancev kot najvišjih funkcionarjev, pričakuje, da strogo in dosledno ločujejo javno in zasebno, so poudarili pri KPK-ju.
Dodali so, da so poslanci v službi javnosti in da njihovi zasebni interesi ne smejo vplivati na sprejemanje odločitev v zadevah javnega pomena. Zakonske spremembe morajo po navedbah KPK-ja slediti dejanskim potrebam, kar se najustrezneje ugotavlja z analizo in razpravo. Zakonodaja ne bi smela temeljiti zgolj na mnenju ozkega kroga posameznikov.
KPK zato svetuje proaktivno transparentnost pri razkrivanju zasebnih interesov, ki je uveljavljena v Evropskem parlamentu. Opredeljujeta jo tako akcijski načrt za uresničevanje resolucije o preprečevanju korupcije kot tudi pred kratkim uveljavljena protikorupcijska direktiva Evropske unije.
Oglas
Read the full article at RTV Slovenija (MMC) →