Iskanje
"Vstopiš in si obdan s celotnim stvarstvom in nebeškim", je o duhovni dimenziji katedrale Sagrade Famile povedal Jurij Bizjak, upokojeni koprski škof in biblicist na večeru posvečenem Antoniju Gaudíju, arhitektu, katerega dela občudujejo miljoni ljudi po vsem svetu.
Literarni večer je v ponedeljek, 15. junija v dvorani župnijsko patrolanega centra Gregorios v Piranu, pripravila založba Družina ob izidu knjige Antoni Gaudi – Božji arhitekt . V uvodnem delu so zbrani prisluhnili glasbi v izvedbi Tea Collorija, virtuoza na električni kitari nato so si ogledali posnetek iz inavguracije Sagrade Familie, ki jo je preteklo sredo obiskal papež Leona IV. V pogovoru z urednico knjige Tino Osterman sta upokojeni koprski škof Jurij Bizjak in Zorko Bajc, piranski župnik, velik poznavalec sakralne umetnosti in ljubitelja kulturne dediščine, Gaudíja in njegova dela osvetlila s teološko-duhovnega zornega kota.
Teo Collori. FOTO: Tatjana Splichal
Genialni umetnik in človek globoke vere
Ko pomislimo na Gaudíja, najprej pomislimo na veličastno Sagrado Familio, na organske oblike, ki spominjajo na naravo, in na neponovljiv pečat, ki ga je pustil Barceloni. Toda Gaudí ni bil le genialni umetnik. Bil je človek globoke vere, ki je svojo ustvarjalnost razumel kot sodelovanje z Božjim stvariteljskim delom. Sam je verjel, da je lepota sijaj resnice in da umetnost brez resnice izgubi svoj najgloblji pomen.
Pogovor o knjigi Božji arhitekt je spremljala projekcija Gaudíjevih del. FOTO: Tatjana Splichal
Osebna izkušnja Sagrade Famílie
Ob številnih obiskih Barcelone in srečevanjih z Gaudíjevimi deli je Zorko Bajc razvil poseben osebni odnos do njegove arhitekture. Skupaj s škofom Bizjakom in župnijskimi pevci so nazadnje obiskali Sagrado januarja letos in imeli možnost za maševanje v kripti, kjer je pokopan Gaudi. Žal se inavguracije oz. posvetitve kjub povabilu ni mogel udeležiti, se pa bo, tako upa, udeležil slovesnosti, ki je napovedana za leto 2035, ko bo končan še zadnji vhod, "ki je mišljen kot glavni vhod v baziliko, saj je tudi po dolžini bazilike postavljen na vhod, se imeuje slava – Gloria. Prvi vhod, ki ga je naredil še Gaudi, je rojstvo ali Nativitas, potem drugi, ki je postavljen na nasproti strani, je trpljenje - Passio."
Pirančani pred Sagrado Familio januarja letos. FOTO: arhiv župnije Piran
Stoletnica smrti in poklon mojstru
"Gaudi je bil že za časa svojega življenja zelo spoštovan, zato ne presenča, da so ga pokopali v kripti Sagrade. V sredo je bila stoletnica njegove tragične smrti, povozil ga je tramvaj, prebral sem, da je več kot 30 tisoč ljudi prišlo na njegov pogreb," je povedal Bajc in izrazil navdušenje nad blagoslovom , kjer so ob koncu na nebu naredili hologram s podobo Gaudíja, ki se "obrne in nasmehne, ko vidi svojo skoraj dokončano mojstrovino, potem pa z droni izpišejo njegovo življenjsko vodilo: Najprej ljubezen, potem tehnika. To pomeni, da čeprav je bil tehnično zelo vešč, in je, če pogledamo samo Sagrado, statično, kako je zgrajena, kot v obliki gozda, je bil poudarek na ljubezni, se pravi na duhovnem, ne pa na tehničnem," je povedal Zorko Bajc.
Zorko Bajc je župnik v Piranu. FOTO: Tatjana Splichal
Vzporednice med Gaudíjem in Plečnikom
Z Gaudíjem in njegovim delom se je Zorko Bajc srečal že kot študent, veliko je o njegovem življenju izvedel od domačinov ter kmalu potegnil vzoprednice med njim in Plečnikom: oba sta bila akseta, izjemna umetnika in zelo duhovna človeka.
Duhovna dimenzija Gaudija
Upokojeni škof Jurij Bizjak je izpostavil vsebino in globino knjige o Gaudíju, ki odkriva arhitektove duhovne globine. "V enem stavku bi rekel: Gaudí je bil menih. Bil je menih, ki ni zapustil sveta, ampak je svet okrog sebe spreminjal v samostan."
Škof Jurij Bizjak je navdušen nad deli Antonija Gaudíja. FOTO: Tatjana Splichal
Od Geneze do Apokalipse
Na vprašanje, ali lahko gledamo na njegovo arhitekturo kot način evangelizacije, je škof Bizjak razložil, da je imel Gaudí pri svojem delu tri izhodišča: Sveto pismo, naravo in liturgijo. "V knjigi sem prebral, da je Gaudí rekel: če greš skozi Sagrado Familio, greš od Geneze do Apokalipse. Celo Sveto pismo je zajeto v tej katedrali, vsak kvadratni meter je posebej obdelan, nikjer ni ene gole stene. Drugo izhodišče je liturgija. Za kakšen namen je nastala? Namen katedrale je takšen kot namen samostana: da se slavi Boga. To je imel stalno pred sabo, zato je v Sagradi zajeta vsa liturgija, celo cerkveno leto, vsi zakramenti, vse pa je narejeno z mislijo na Apokalipso, zadnjo knjigo Svetega pisma, ki opisuje nebeško liturgijo. Ne pozabimo: vsak naš obred, vsaka naša maša, vsak naš zakrament, je del te nebeške liturgije, ki se stalno odvija v nebesih. Njegovo tretje izhodišče je bila narava: gozd, rastline, rože, živali,te podobe so na vsakem koraku. Vstopiš in si obdan s celotnim stvarstvom: zemeljskim in nebeškim."
Knjiga o notranjem svetu arhitekta
O življenju tega genija, ki je v kamnu našel sledi božjega, avtor knjige, francoski zgodovi…
Read the full article at Družina →
Slovenia