V zadnjih mesecih se novice in razvoj na področju umetne inteligence (UI) vrstijo z izjemno hitrostjo. Med podjetji, ki so trenutno v ospredju pozornosti, je tudi ameriško podjetje Anthropic, ki je najbolj znano zaradi asistenta UI claude. Anthropic redno nadgrajuje zmogljivosti asistenta UI claude tako z razvojem novih velikih jezikovnih modelov kot tudi z dodatnimi razširitvami ekosistema claude. Claude code se lahko uporablja pri programiranju, claude cowork pa omogoča izvedbo zahtevnejših projektov, pri čemer lahko v okviru uporabniških dovoljenj ustvarja in ureja dokumente. Poleg tega so uporabnikom na voljo specializirana orodja oziroma funkcionalnosti UI, na primer za brskanje po spletu, urejanje preglednic oziroma predstavitev ali oblikovanje. Zanimiva in zelo uporabna elementa ekosistema claude so posebni paketi navodil oziroma dobrih praks za hitrejše in učinkovitejše delo ter povezave do zunanjih orodij, podatkov in storitev.
Uporabnik rešitev podjetja Anthropic zelo hitro ugotovi, kako zmogljivo orodje ima pred seboj. Delo, ki je prej zahtevalo več oseb z različnimi znanji in veliko časa, se lahko v določenih primerih opravi v nekaj urah ali dneh. Videti je, da še bolj razširjeno in hitrejšo uporabo rešitev UI omejujejo le dostop do rešitev UI, izkušnje pri pisanju navodil in regulacija. Obstaja pa še ena omejitev – nezaupanje uporabnikov, zaradi katerega se rešitve UI uporabljajo manj, kot bi se lahko.
Pomembno vprašanje je, ali je manjše zaupanje v ugotovitve UI v resnici problem. Kaj, če je to ključni dejavnik učinkovite uporabe UI pri sprejemanju odločitev? Dva raziskovalca s poslovne šole Wharton (Steven D. Shaw in Gideon Nave) sta letos objavila raziskavo o vplivu UI na človeško mišljenje. Ugotovila sta, da človeško mišljenje zaradi UI prehaja iz sistema dveh stebrov – prvi steber je hitra intuicija, drugi pa počasno premišljevanje – v sistem treh stebrov, pri čemer je dodatni steber umetno mišljenje. Problem je tako imenovana kognitivna predaja oziroma nekritično prevzemanje odgovorov UI brez lastne presoje. Izkazalo se je, da je ravno zaupanje v umetno inteligenco glavni dejavnik tveganja. Med dejavniki, ki zmanjšujejo tveganje, so po drugi strani nagnjenost k napornemu razmišljanju, fluidna inteligenca in ugodne okoliščine (na primer manjši časovni pritisk in povratne informacije).
Med podjetji, ki so trenutno v ospredju pozornosti, je tudi ameriški Anthropic, ki je najbolj znan zaradi asistenta UI claude. Foto Dado Ruvic/Reuters
Za investitorje razvoj na področju UI pomeni opazno hitrejši dostop do obsežnih in urejenih podatkov ter ugotovitev, ki lahko pomagajo pri oblikovanju investicijskih odločitev. Hkrati pa je to eno od področij, kjer so cene napačnih odločitev lahko zelo visoke. Nekritična uporaba navidezno verodostojnih informacij, ki jih ponudi UI, in sprejemanje odločitev v časovni stiski – vse to zvišuje verjetnost pretirane samozavesti, ki ni podprta z dejstvi. Če pa temu dodamo še sistemski vidik, pri katerem napake posameznikov postanejo usklajene, postane tveganje nedoseganja investicijskih ciljev problem, ki presega posameznika.
UI je orodje, ki ga bomo uporabljali tudi v prihodnje. Treba pa se ga je naučiti pravilno uporabljati. Ključno je, da je uporabnik sposoben prepoznati, kdaj UI analizo izboljša, kdaj pa zgolj prepričljivo oblikuje nepopoln ali napačen odgovor. Tako profesionalni kot tudi neprofesionalni investitorji morajo pri razvoju investicijskih procesov in vključevanju UI vanje vgraditi ustrezne zaščitne mehanizme. Mednje lahko sodijo na primer preverjanje virov, ločevanje faze ustvarjanja idej od faze odločanja, preverjanje izračunov, iskanje nasprotnih argumentov in jasna opredelitev primerov, v katerih odločitev ne sme temeljiti le na odgovoru UI. Cene napak so lahko izjemno visoke, zato se je vredno potruditi.
Read the full article at Delo →
Slovenia