Eden od vrhuncev papeževega obiska v Španiji obiska je bila slavnostna maša ob 100. obletnici smrti arhitekta Antonija Gaudíja , ki se je začela malo pred 20. uro, in zatem blagoslov zvonika oziroma stolpa Jezusa Kristusa na njegovi katedrali Svete družine v Barceloni. Zadnji del križa so na osrednji stolp namestili 20. februarja, s čimer najvišja cerkev na svetu meri 172,5 metra, toda dela na največji španski znamenitosti naj bi se nadaljevala vsaj do sredine prihodnjega desetletja.
Papež Leon XIV. vodi slavnostno mašo ob 100. obletnici smrti arhitekta Antonija Gaudíja. FOTO: Josep Lago/Afp
Medtem, ko je papež danes dopoldne obiskal enega od največjih španskih zaporov Brians 1 ter opatijo in Marijino svetišče na Montserratu, prav tako na obrobju Barcelone, so se v baziliki Svete družine začeli prvi dogodki zgodovinskega dne. V kripti bazilike so predstavniki oblasti in različnih institucij na arhitektov grob položili cvetje v znamenje spomina in hvaležnosti.
Kristjani ne morejo zapustiti tistih, ki bežijo pred trpljenjem
Papež Leon XIV. je med pridigo v znameniti baziliki Sagrada Familia v Barceloni dejal, da se ljudje ne morejo imeti za kristjane, če spodbujajo vojno. Papež, ki je danes nadaljeval obisk Španije, se je dotaknil tudi migracij in dejal, da kristjani ne morejo zapustiti tistih, ki bežijo pred trpljenjem.
Ob začrtani papeževi poti do cerkve so si verniki že ure pred napovedano večerno slovesnostjo izbirali mesta, zaradi varnostnih ukrepov, zaprtja več postaj podzemne železnice in ulic se je po poročanju tujih medijev mesto skoraj ustavilo.
Že več ur pred prihodom papeža, so si ljudje iskali mesto ob njegovi poti do Sagrade Famílie. FOTO: Nacho Doce/ Reuters
Kot je bilo napovedano, so pri papeževi večerni slavnostni maši somaševali kardinali, škofje in duhovniki ter nastopili glasbeniki in zbori iz vse Katalonije. Lokalnim župnijam so podarili 4200 vstopnic, na voljo naj bi bilo še 4000 vabil za spremljanje dogodka zunaj bazilike, spremljati ga je bilo mogoče tudi prek zaslonov po mestu, pa tudi v živo na televiziji ter družbenih omrežjih.
Prihod škofov v katedralo. FOTO: Stefano Rellandini/Afp
Cerkev je leta 1982 obiskal papež Janez Pavel II. , Benedikt XVI. jo je leta 2010 posvetil, toda kot so komentirali v El Paísu , bo obisk aktualnega papeža Sagrado Famílio spremenil v svetovno ikono, kakršne so Kolosej, Tadž Mahal in Kip svobode.
To bo le eden od okoli skupno tridesetih dogodkov jubilejnega leta, ki so jih napovedali od lani jeseni do letošnjega božiča. Že v nedeljo je napovedana procesija krajevnih kulturnih društev in skupin od njegove Case Batlló skozi mesto, ki se bo sklenila pred Sagrado Famílio.
Monumentalno delo božjega arhitekta
Letos mineva 144 let, odkar so položili temeljni kamen, toda mestne oblasti so šele leta 2019 izdale gradbeno dovoljenje. Cerkev je začel načrtovati arhitekt Francisco de Paula del Villar v neogotskem slogu, gradbena dela so se začela leta 1882, a so ga že leto zatem zamenjali z Antonijem Gaudíjem.
Katedrala Svete družine v Barceloni bo nocoj doživela tretji papeški obisk. FOTO: Nacho Doce/ Reuters
Globoko veren Gaudí si jo je zamislil kot mogočno stavbo z 18 stolpi in petimi ladjami ter bogato okrašenimi organskimi detajli. Kot je nekoč dejal, naj bi bila izraz »božje zgodovine odrešenja človeka v utelešenem Kristusu, ki ga je svetu dala Devica Marija«.
Od leta 1914 se je posvečal le gradnji bazilike, na gradbišču je delal in živel, toda do njegove tragične smrti leta 1926 – pri 73 letih ga je povozil tramvaj – sta bila dokončana le zvonik, posvečen apostolu Barnabi, ter fasada Kristusovega rojstva. V desetletjih, ki so sledila, se je pri projektu zamenjalo več arhitektov, dela so se večkrat ustavila, tudi zaradi pomanjkanja denarja. Veliko škodo je z uničenjem načrtov in fotografij povzročila španska državljanska vojna.
Leta 1965 je skupina umetnikov in arhitektov, med njimi Le Corbusier , Ricardo Bofill in Joan Miró , dejala, da bi se morala dela na baziliki ustaviti, pri čemer je navedla povprečnost promotorjev, ki izkoriščajo Gaudíja in poskušajo vtisniti svoj pečat v škodo izvirnega dela.
Notranja dela na Jezusovem zvoniku, ki ga je papež blagoslovil včeraj, se bodo nadaljevala do leta 2028. FOTO: Nacho Doce/ Reuters
Toda kot je za Guardian povedal arhitekt Jordi Faulí , zadolžen za dokončanje del, je Gaudí razumel, da bo v njegovem življenju zgrajen le majhen del templja, ohranjena dokumentacija pa da zadostuje, da bodo njegovi nasledniki lahko uresničili njegovo vizijo.
Del cerkve je bil leta 2005 s še šestimi Gaudíjevimi deli vpisan na Unescov seznam svetovne dediščine. Gradbeni odbor je načrtoval, da bodo dela na baziliki končana letos. Toda pandemija covida-19 je vzela glavni vir dohodka – prihodke od vstopnine (te dopolnjujejo zasebne donacije).
Dokončanje fasade glavnega vhoda je tako oddaljeno vsaj še desetletje, načrtovano veliko stopnišče s trgom pa deli javnost, saj bi bilo treba podreti nekatere hiše in preseliti od 1…
Read the full article at Delo →
Slovenia