Če držijo navedbe Al Arabije, Reutersa, Wall Street Journala, Bloomberga in drugih medijev, potem so točke memoranduma med ZDA in Iranom znane. Uradno naj bi memorandum razkrili v petek, zato ni nujno, da gre za celoten dokument, lahko pa gre tudi za napačno informacijo. Glede na pisanje več svetovnih medijev kaže, da bo dokument vseboval 14 točk, ki gredo popolnoma v prid Irana. S takšnim memorandumom Iran brez težav razglasi zmago.
Trumpove neracionalne izjave iz Bele hiše
Kaj se je dogajalo znotraj ameriške administracije, vedo le njeni člani, toda kaže, da je imel velik vpliv Katar, ki je sicer naklonjen Iranu. Ob mediaciji Pakistana, sicer dolgoletnem zavezniku Irana in Kitajske, lahko sklepamo, da gre še za en vpliv, ki ga ne smemo zanemariti. Trump, ki je šel od obljub iranskemu ljudstvu z besedami 'tirani vam ne bodo več vladali' do 'nikoli me ni zanimala sprememba režima' in nazadnje s popolnoma nerazumljivimi izjavami – 'delamo z racionalnimi ljudmi, s katerimi rad delam' ter še z bombastično izjavo, da 'ne gre za radikalce, ampak si želijo pomagati svoji državi'.
Vsekakor je Trump dokazal, da se je iransko vodstvo izkazalo kot bolj racionalno, neracionalna se je namreč izkazala administracija v Beli hiši. Njegove izjave pred zasedanjem G7 in med zasedanjem G7 so povzročile kar nekaj nerodnih pogledov, ko je javno povedal, da obogaten uran ni več težava, ker gre le še za nekaj prahu, ki je zakopan pod kolapsirajočo goro, kar so pokazale njegove kamere. Potem je izjavil, da ta uran ne igra več vloge, ker ima vrednost le okoli pol milijona USD. Še bolj neverjetne so bile njegove izjave o Hezbolahu, ko je pozval Izrael, naj preneha odgovarjati na raketne napade. Povedal je, da obračun s Hezbolahom prepustil sirskemu predsedniku al-Šari, ki bi z zadevo bolje opravil.
Sam memorandum je praktično predhodnica JCPOA nekdanjega predsednika Obame, zato se lahko sprašujemo, zakaj je Trump leta 2017 odstopil od sporazuma, sprožil operacijo 'Epic Fury' in nazadnje namerava skleniti še en JCPOA. Zakaj so ZDA nenadoma prenehale z operacijo, ko so imele vse karte v rokah, potem ko so dejansko uničile celotno mornarico in velik del zračne obrambe, ve le Trump. S podaljšanjem blokade, uničenjem Kharga in Bandar Abasa bi iransko ekonomijo potopile, kajti Iran je zamujal s plačami že tretji mesec, ekonomija je na tleh, na ulice pa so se vrnili protesti. Prihodnost bo pokazala, kako so potekali pogovori s Katarjem in Pakistanom ter kakšen vpliv so imeli na ameriško administracijo.
Sam memorandum je praktično predhodnica JCPOA nekdanjega predsednika Obame, zato se lahko sprašujemo, zakaj je Trump leta 2017 odstopil od sporazuma, sprožil operacijo 'Epic Fury' in nazadnje namerava skleniti še en JCPOA.
Memorandum – katere so sporne točke
Prva sporna točka je zamaknjeno pogajanje o nuklearnem sporazumu za obdobje 60 dni, saj se Iran zaveda, da bo za Trumpa predrago in politično tvegano zaradi vmesnih volitev. Če bo Iran kršil določila iz memoranduma, glede na pretekla ravnanja, jih verjetno bo, ZDA namreč nimajo nadzornega mehanizma niti palice, ki bi Irance prepričala, da tega ne storijo. V memorandumu je še možnost za podaljšanje 60-dnevnega roka, ki ga bodo Iranci vlekli, kolikor je le mogoče.
ZDA se tudi zavezujejo, da bodo po 30 dneh zapustile Hormuško ožino, kar pomeni, da ne bodo imeli več nadzora nad dogajanjem. Iran mora zagotoviti prosti pretok plovil skozi ožino, toda kdo lahko prepreči morebitne napade iranskih čolnov na civilne tankerje, ni jasno, kajti ZDA bodo mornarico umaknile. Zato se Trump pogovarja s Francijo in Veliko Britanijo, da bi tja poslale svoje ladje za varen prehod trgovskih ladij. Koliko časa naj bi evropske vojaške ladje ostale v ožini, ni navedeno.
Ena izmed zelo spornih točk je odmrznitev sredstev, torej 300 milijard USD, ki bi jih dobil Iran za obnovo države. Ta denar bi bil odmrznjen v roku 60 dni, kjer ni specifično navedeno, da je vezana na dokončen dogovor o iranskem nuklearnem programu. Navedeno je le, da bo odmrznitev izpogajana v roku 60 dni, lahko namreč sklepamo, da so si ZDA pustile to obdobje kot pogoj za sklenitev nuklearnega sporazuma. Kar skrbi, so Trumpove izjave, da se mu obogaten uran ne zdi več pomemben.
Naravnost šokantna točka pa je zaveza, da bodo ZDA opustile vse sankcije proti Iranu v primeru podpisa sporazuma. Tako radodaren ni bil niti JCPOA, ki je sankcije odpravljal postopoma, odvisno od iranskega spoštovanja sporazuma. Sicer je navedeno, da naj bi se Iran zavezal, da ne bo proizvedel nuklearnega orožja in bogatil urana preko meje za civilno rabo ter oddal obogaten uran, ki ga ima v skladiščih. Toda obljuba o odpravi vseh sankcij in celo resolucij Varnostnega sveta in atomske agencije IAEA brez mehanizma za zagotavljanje upoštevanja iranskih zavez je nekaj, kar si verjetno niti Iran ni predstavljal pred ameriško operacijo.
ZDA bodo takoj po podpisu memoranduma odpravile sankcije na izvoz iranske nafte in petrokemičnih izdelkov, vključno z naftnimi der…
Read the full article at Domovina →
Slovenia