Današnji 8. junij je bil izbran za dan Primoža Trubarja v spomin na začetnika slovenskega knjižnega jezika. Za državni praznik, ki pa ni dela prost dan, je bil določen leta 2010. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici dejala, da slovenski jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč nosilec naše kulture, zgodovinskega spomina in prihodnjih prizadevanj. Znanje, odprtost duha ter kritično mišljenje ostajajo temeljne vrednote svobodne, demokratične in samozavestne družbe, je dodala.
Oglaševanje
Na Trubarjevi domačiji v Občini Velike Lašče, kjer je 8. junij tudi občinski praznik, bo popoldne potekal tradicionalni literarni večer Dom v jeziku. Na dogodku se srečajo in predstavijo aktualni dobitniki najpomembnejših slovenskih literarnih nagrad in priznanj, s čimer simbolno povežejo Trubarjevo dediščino z današnjim ustvarjanjem v slovenskem jeziku.
Na literarnem branju bo po napovedih mogoče slišati dela nagrajenih avtoric in avtorjev iz lanskega leta Braneta Senegačnika , Andreja E. Skubica , Natalije Milovanović , Ane Schnabl , Ane Svetel in Helene Pirih Rosa . Zatem bodo odprli še razstavo likovnih umetnikov Trubarjevi kraji, ki že desetletja povezuje ustvarjalce iz različnih slovenskih okolij in predstavlja pomemben del kulturnega utripa Trubarjeve domačije.
Praznik je namenjen spominu na osrednjo osebnost slovenskega protestantizma v 16. stoletju Primoža Trubarja (1508-1586), ki se je po nekaterih virih rodil prav na današnji dan. Kot avtor prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku je postavil temelje za razvoj slovenskega knjižnega jezika.
Spomenik Primoža Trubarja. (Foto: Žan Kolman/KPV)
Pobudo za uvedbo praznika je sicer leta 2008, ob 500-letnici Trubarjevega rojstva, dal pisatelj in akademik Boris Pahor . Praznik po tradiciji počastijo tudi v DZ, kjer so proslavo izvedli v petek.
"Temelji skupne identitete, narodne zavesti in samozavesti"
Slovenski jezik ni le sredstvo sporazumevanja, temveč nosilec naše kulture, zgodovinskega spomina in prihodnjih prizadevanj, je v poslanici ob dnevu Primoža Trubarja zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar .
Kot je spomnila predsednica republike, se na današnji državni praznik spominjamo utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika in začetnika slovenskega slovstva Primoža Trubarja. "Njegova dediščina ni zapisana le v prvih slovenskih knjigah, temveč tudi v trajnem sporočilu o pomenu jezika, znanja in narodne skupnosti," je zapisala.
Dodala je, da je Trubar razumel, da narod obstane takrat, ko zna misliti, govoriti in ustvarjati v svojem jeziku. V času velikih družbenih in duhovnih pretresov je Trubar po besedah Pirc Musar premogel pogum in vizijo, da je Slovencem prvič spregovoril v jeziku, ki so ga prepoznali kot svojega. "S tem ni ustvarjal zgolj knjig, temveč je postavljal temelje skupne identitete, narodne zavesti in samozavesti," je pojasnila.
Tudi danes, v času globalne povezanosti, hitrega tehnološkega razvoja in številnih izzivov sodobnega sveta, ostaja njegovo sporočilo izjemno aktualno, je izpostavila.
V poslanici je še pozvala, da naj nas Trubarjev zgled tudi danes navdihuje k odgovornemu ravnanju za skupno dobro, k spoštovanju kulture in jezika ter k zaupanju v moč besede, dialoga in znanja.
Kulturo soustvarjamo in živimo vsak dan
S prvima slovenskima tiskanima knjigama, Katekizmom in Abecednikom, Trubar ni ustvaril le temeljev slovenskega knjižnega jezika, temveč odprl prostor, v katerem je slovenska beseda postala nosilka znanja, kulture in skupne identitete, je v poslanici ob današnjem dnevu Primoža Trubarja zapisala ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc .
Kot je poudarila, je slovenski narod skozi stoletja svojo identiteto gradil prav na moči besede - zapisane, izgovorjene in ohranjene skozi generacije. "Zato dan Primoža Trubarja ni zgolj spomin na pomembno zgodovinsko osebnost, temveč tudi priložnost za razmislek o tem, kaj nas kot skupnost povezuje in utrjuje," je zapisala v poslanici.
Trubarja je označila za človeka izjemne vizije in poguma. Po njenih besedah je s svojim delom postavil temelje, na katerih se je skozi stoletja razvijala slovenska kulturna identiteta, ki je danes eden bistvenih konstitutivnih elementov slovenske države.
Spomnila je tudi na njegovo misel Stati inu obstati, ki "ostaja tudi danes zaveza, da skrbimo za svoj jezik, kulturo in dialog". Kot je še poudarila v poslanici, v času hitrih sprememb, tehnološkega razvoja in globalnih izzivov kultura in jezik ostajata tista prostora, kjer se oblikujejo ustvarjalnost, kritična misel in občutek pripadnosti. "Prav zato je odgovornost vseh nas, da slovensko besedo negujemo, razvijamo in jo samozavestno umeščamo v prihodnost."
Današnji dan je po njenih besedah tudi praznik književne ustvarjalnosti, ki bogati slovenski kulturni prostor, odpira nove poglede in potrjuje, da leposlovje ostaja živ, pomemben in navdihujoč del naše družbe.
"A na temeljih Trubarjeve dediščine moramo gojiti zavedanje, da kultura ni zgolj ustvarjalnost in umetnost, temve…
Read the full article at N1 Slovenija →