Knjige
Po njihovem mnenju se povečujejo tudi socialne razlike
18. junij 2026 ob 19.35
•
MMC RTV SLO, STA
T. L. Š.
Bralno društvo Slovenije je v odprtem pismu pozvalo vlado, naj celostno, medresorsko in strateško pristopi k razvoju bralne kulture. Poziv je nastal iz ugotovitev, da knjiga v družinskih okoljih izgublja svoj prostor, šolske knjižnice pa so brez denarja.
"Knjižni fondi ne sledijo razvoju znanosti, stroke in literature ter ne nagovarjajo mladih tega časa – ne po vsebini ne po jeziku," so prepričani podpisniki odprtega pisma. Foto: BoBo
Vlado pozivajo, da prepozna branje kot temeljno orodje pedagoškega procesa in pridobivanja trajnega znanja, da začne pripravo nacionalne strategije razvoja šolskih knjižnic, sistemsko okrepi podporo bralni kulturi na vseh ravneh izobraževanja ter zagotovi stabilna, namensko vezana finančna sredstva za redno posodabljanje knjižničnih zbirk šolskih knjižnic.
Oglas
Skupaj s Slovenskim društvom pedagogov, Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije in Zvezo društev pedagoških delavcev Slovenije bralno društvo vladi predlaga tudi, naj omogoči, da bodo v vseh šolskih knjižnicah dostopne sodobne, kakovostne in raznolike knjige, ki podpirajo učenje, razumevanje in razvoj globokega znanja, ter vzpostavi pogoje za dosledno uresničevanje načel Manifesta o branju za 21. stoletje.
Šolske knjižnice nimajo zagotovljenih namenskih finančnih sredstev za nakup gradiva
Odprto pismo so omenjeni podpisniki pripravili na podlagi ugotovitev, iz katerih izhaja, da branje danes ni več samoumevna praksa v številnih slovenskih družinah, zaradi česar otroci vstopajo v šolski prostor brez temeljnih bralnih izkušenj, kar neposredno vpliva na njihovo sposobnost učenja, razumevanja in pomnjenja.
"V tem procesu imajo šolske knjižnice nenadomestljivo vlogo. So prvi stik otroka s knjigo; prostor, kjer se branje spodbuja, razvija in utrjuje; so ključna opora učnemu procesu in samostojnemu učenju in so temelj enakih možnosti za razvoj znanja, kompetenc in kritičnega mišljenja," so poudarili v pismu.
Na tej točki se po njihovem mnenju razkrije ena največjih sistemskih pomanjkljivosti, da šolske knjižnice nimajo zagotovljenih stabilnih, predvidljivih in namenskih finančnih sredstev za nakup sodobnega in kakovostnega knjižničnega gradiva . "Knjižni fondi ne sledijo razvoju znanosti, stroke in literature ter ne nagovarjajo mladih tega časa – ne po vsebini ne po jeziku," so prepričani podpisniki.
Ob tem se po njihovi oceni povečujejo tudi socialne razlike, saj učenci iz okolij, kjer knjige niso dostopne, ostajajo brez ključnega orodja za učenje in razvoj. "Šolska knjižnica bi morala to razliko izravnavati, a je brez ustreznih sredstev ne more. Dostop do knjig zato ni le kulturno vprašanje, temveč vprašanje kakovosti izobraževanja in družbene pravičnosti," so med drugim še zapisali v odprtem pismu vladi.
Oglas
Read the full article at RTV Slovenija (MMC) →