[Video] Aljuš Pertinač: Če je Janša pasiven, ima opozicija težave (Odmev tedna, 16. 10. 2026)
V oddaji "Echo of the Week" je novinarka Vida Petrovčič intervjuvala političnega analitika Aljuša Pertinača, ki je analiziral rezultate nedavnih referendumov. Vladajoča koalicija je izgubila ustavni referendum o parlamentarni preiskavi, vendar je osvojila svetovalne referendume o glasovalnih pravicah tujih državljanov na lokalnih volitvah in pogojih za finančno socialno pomoč prek javne službe. Po mnenju Pertinača opozicija ni preveč zaskrbljena zaradi izgube teh dveh referendumov, saj so manj ideološko pomembni v primerjavi s referendumom o parlamentarni preiskavi in plačilu prispevka RTV, ki sta bila večinoma glasovi za ali proti Janezu Janši. Pertinač predlaga, da če Janša ostane pasiven, se opozicija sooča z večjimi izzivi pri mobilizaciji svojih volivcev. Kritizira strategijo koalicije, da izčrpa volivce z številnimi vprašanji referenduma in ugotavlja, da se vladajoča stran ni v celoti aktivirala v kampanji, čeprav je začela iz šibkejšega položaja zaradi tekmovanja proti opozicijski koaliciji, ki jo podpirajo aktivisti civilne družbe. Pertinač poudarja tudi pomanjkanje jasnosti v kampanjah za odpravo
The government led by Prime Minister Janez Janša has blocked an emergency bill proposed by the opposition Freedom movement to provide immediate financial aid to farmers suffering from severe drought conditions this year. The National Assembly rejected the draft legislation after the cabinet determined it contained substantial legal, content, and implementation flaws. The proposal was prepared by Freedom, which is led by former Prime Minister Robert Golob, in cooperation with the shadow cabinet. Its primary objective was to accelerate access to funds for agricultural operations damaged by the prolonged dry spell and high temperatures. Under the rejected plan, the state would have paid out 30 percent of the estimated damage compensation to affected farms before the final assessment of losses was completed. For example, if a farm’s damages were initially assessed at 20,000 euros, the farmer could have received 6,000 euros upfront while administrative procedures continued. Proponents argued this liquidity was critical for continuing cultivation, purchasing feed, and mitigating the effects of the drought. Additional measures in the draft included waiving pension and disability insurance contributions for farmers, assisting with the purchase and transport of feed and seeds, helping secure water supplies, and canceling lease payments. The bill also envisioned investments to improve farm resilience against future droughts and restore permanent plantations damaged by adverse weather. Prime Minister Janša stated that the government supports the goal of aiding farmers quickly but found the specific legislative vehicle unsuitable for further processing due to its deficiencies. Agriculture Minister Janez Cigler Kralj presented a package of existing and planned measures worth over 21 million euros in late September. This funding covers impacts from this year's drought, as well as last year's drought and frost, alongside rising production costs. Cigler Kralj noted that some livestock farmers face such significant feed shortages that they are considering reducing herds or abandoning farming altogether. He assured them that the government aims to support their work and help maintain agricultural production as swiftly as possible. Data regarding previous drought impacts illustrates the scale of potential losses. According to ministry records, the state paid out a total of 8.45 million euros to 3,781 victims following the 2025 drought. Financial assistance was granted to farms where crop yields dropped by more than 30 percent below normal levels. Additionally, the Agricultural Land and Forest Fund waived or reduced lease payments on the hardest-hit areas by more than half a million euros. Authorities conducted a new damage survey for the current season, with data collection scheduled to conclude at the end of September. Entries into the national application system were due by October 9. These data will serve as the basis for decisions on additional measures. The ministry indicated it seeks to secure extra funds primarily for farms suffering the greatest damage from the long-term drought. It is also exploring partial prepayments for regions with limited farming factors and preparing measures to mitigate high energy and fertilizer costs. Long-term strategies include simplifying procedures for building irrigation systems and retention basins. In a separate parliamentary session, Prime Minister Janša addressed other economic proposals, expressing enthusiasm for a tax relief bill submitted by the Freedom movement. When asked by MP Iva Dimic whether the government was preparing measures to increase net wages, particularly through income tax reductions, Janša confirmed such preparations were underway. He specifically highlighted the Freedom party's proposal, stating, "Hallelujah and thank God." Janša recalled that his previous government's tax reform had been halted halfway, resulting in an estimated loss of 2,500 euros for employees with average salaries. He suggested the government might supplement the opposition's proposal with its own solutions, though specific figures and timelines remain undisclosed as the strategic council prepares recommendations. The Freedom movement proposes raising the general income tax allowance from approximately 5,552 euros to 6,500 euros. This allowance represents the portion of annual income exempt from income tax. The proposal also modifies tax brackets, setting the top 50 percent rate to apply only to taxable bases exceeding 150,000 euros, compared to the current threshold slightly above 82,000 euros. Changes would take effect in 2027. Notably, the Freedom movement previously led a government that stopped the gradual increase of this allowance under a 2022 law passed by Janša's administration, which aimed to raise it to 7,500 euros by 2025. The allowance was fixed at 5,000 euros for 2023 and has since adjusted for inflation to its current level. Tax expert and former tax authority director Ivan Simic defended the broader interventionist law currently facing a referendum vote scheduled for December 6. The law includes higher pensions, lower VAT on food and energy, reduced taxation on rents, and improved healthcare. Simic criticized opponents for lacking logic in their arguments. He noted that allowing retirees who continue working to receive full pensions does not increase budget costs significantly, as the pension cost exists regardless of employment status. He pointed out that 26 European countries permit this practice. Regarding the social cap, which limits social security contributions on gross salaries above 7,500 euros, Simic argued it enhances Slovenia's competitiveness by preventing the exodus of highly educated professionals to neighboring countries with lower labor costs. He dismissed concerns that retailers would offset lower VAT rates by raising prices, asserting that food and fuel would become cheaper despite market dynamics. Critics from the opposition and unions argue the interventionist law benefits the wealthy disproportionately and creates a fiscal deficit. They contend that lowering taxes and contributions reduces state revenue without adequate offsets. However, supporters counter that the money saved by individuals and businesses stays within the economy. The political landscape remains sharply divided, with the ruling coalition focused on reversing policies implemented during the Golob government era, including the halting of the tax reform. The upcoming referendum will determine the fate of these contentious measures, including the tax changes and social provisions outlined in the interventionist framework.
Predlog zakona o izrednih razmerah, namenjenega zagotavljanju hitre finančne pomoči slovenskim kmetom, ki jih je prizadela huda suša, je narodna skupščina zavrnila zaradi nasprotovanja vlade, ki jo vodi premier Janez Janša. Predlog zakona, ki ga je pripravila opozicijska stranka SLOVENIJA (Svoboda) v sodelovanju z senčno vlado, ki jo vodi Robert Golob, je kmetom omogočil, da prejmejo 30% ocenjene škode, preden se končajo končne ocene, kar bi olajšalo hitrejši dostop do sredstev za krmo, semena in vodo. Dodatni ukrepi so vključevali opustitev pokojninskih prispevkov, pomoč pri zakupu zemljišč in financiranje naložb za izboljšanje odpornosti kmetij na prihodnje podnebne vplive. Vlada je trdila, da je bil cilj hitrejše pomoči veljaven, predlog pa je vseboval pomembne pravne, vsebinske in izvedbene napake, zaradi katerih ni bil primeren za nadaljnjo obdelavo. Ministr za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je poudaril, da obstoječi in načrtovani državni ukrepi že znašajo več kot 21 milijonov evrov pomoči, ki zajemajo tako sedanje suše kot tudi slabe vremenske razmere v preteklih letih.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku je zavrnitev opozicijskega predloga zakona prikazana predvsem z obrazložitvijo sedanje vlade, ki kot odločilne dejavnike navaja "številne pomanjkljivosti" in "pravne napake". Medtem ko opozicija želi pomagati kmetom, naravna struktura poudarja:
Zakaj dejstva (85): Članek natančno odraža standardno politično pripoved o tem zakonodajnem neuspehu. Pravilno opredeljuje akterje (vlada Janša proti senčni vladi pod vodstvom Golob/partiji Svoboda) in predlagani poseben mehanizem (30% predplačila pred končno oceno škode). Podrobnosti
Zakaj objektivnost (90): Govor je v glavnem nevtralen in novinarski. Medtem ko v naslovu uporabljajo močne besede ("blokirala" - blokiran), besedilo predstavlja obe strani: razloge opozicije (počasen odziv, potreba po hitrem gotovini) in nasprotni argument vlade ( pomanjkljivosti v zakonu). Izogiba se čustvenim pridevnikom in
Predsednik vlade Janez Janša je na zasedanju narodne skupščine, kjer je odgovarjal na parlamentarna vprašanja, pohvalil davčni predlog opozicijske stranke Svoboda. Cilj predloga je povečati splošno oprostitev davka na dohodek s približno 5.552 na 6.500 evrov, kar bi zmanjšalo znesek davkov, ki jih plačujejo zaposleni, in jim omogočilo več denarja v žepih. To se je zgodilo po tem, ko je prejšnja vlada pod vodstvom Roberta Goloba ustavila postopno povečanje tega oprostitve, ki je bila del prejšnjega načrta davčne reforme Janšaša. Janša je potrdil pobudo Stranke svobode in navedel, da bi jo njegova vlada lahko podprla ali dopolnila, čeprav natančne številke in časovni okvir za izvajanje še niso bili objavljeni. Predlagane spremembe vključujejo tudi prilagoditve stopnje dohodkovnega davka, pri čemer se najvišja stopnja uporablja le za dele letnega obdavčljivega dohodka, ki presega 150.000 EUR.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je predstavljen tako potrditev predsednika vlade o predlogu opozicije kot tudi ozadje zgodovinskega konteksta davčnih reform. Ne kaže očitne pristranskosti do nobene strani, temveč poroča o politični dinamiki in morebitnih prihodnjih ukrepih sedanje vlade.
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports Premier Janez Janša's comments during a parliamentary session regarding the tax proposal by the opposition party Freedom. It includes direct quotes from Janša and provides context about the previous government's tax reforms. However, it does not provide specific data t
Zakaj objektivnost (75): The article maintains a relatively neutral tone but shows some bias through phrases like 'aleluja in hvala Bogu,' which convey approval of the opposition's proposal. The framing suggests a positive view of the Freedom party's initiative without presenting counterarguments or alternative perspectives
V oddaji "Echo of the Week" je novinarka Vida Petrovčič intervjuvala političnega analitika Aljuša Pertinača, ki je analiziral rezultate nedavnih referendumov. Vladajoča koalicija je izgubila ustavni referendum o parlamentarni preiskavi, vendar je osvojila svetovalne referendume o glasovalnih pravicah tujih državljanov na lokalnih volitvah in pogojih za finančno socialno pomoč prek javne službe. Po mnenju Pertinača opozicija ni preveč zaskrbljena zaradi izgube teh dveh referendumov, saj so manj ideološko pomembni v primerjavi s referendumom o parlamentarni preiskavi in plačilu prispevka RTV, ki sta bila večinoma glasovi za ali proti Janezu Janši. Pertinač predlaga, da če Janša ostane pasiven, se opozicija sooča z večjimi izzivi pri mobilizaciji svojih volivcev. Kritizira strategijo koalicije, da izčrpa volivce z številnimi vprašanji referenduma in ugotavlja, da se vladajoča stran ni v celoti aktivirala v kampanji, čeprav je začela iz šibkejšega položaja zaradi tekmovanja proti opozicijski koaliciji, ki jo podpirajo aktivisti civilne družbe. Pertinač poudarja tudi pomanjkanje jasnosti v kampanjah za odpravo
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja uravnoteženo analizo rezultatov referenduma in političnih strategij, ne da bi očitno naklonil nobeni strani. Vključuje kritične poglede na vladajočo koalicijo in opozicijo ter poudarja zaskrbljenost zaradi izčrpanosti volivcev in taktike kampanje.
Zakaj dejstva (85): The article gives an overview of the referendum and mentions the political implications but lacks detailed specifics about the law itself. It accurately reports the political positions of different groups.
Zakaj objektivnost (75): The article has a clear ideological bias, focusing on the challenges faced by the opposition and implying criticism of the government strategy without providing balanced perspectives.
Članek obravnava prihodnji slovenski referendum o intervencijskem zakonu, katerega cilj je povečati pokojnine, zmanjšati DDV na hrano in energijo, znižati davke na nepremičnino in izboljšati zdravstveno varstvo. Zakon omogoča upokojencem, ki še naprej delajo, da poleg plače prejmejo polno pokojnino, kar se sindikati in opozicija upirajo. Magister Ivan Simič, davčni strokovnjak in nekdanji direktor družbe Fursa, podpira zakon in trdi, da koristi gospodarstvu in izboljša konkurenčnost Slovenije z zmanjšanjem bremena za visoko dohodnjene z "socialno omejitvijo" prispevkov. Kritizira nasprotnike, ki trdijo, da zakon daje prednost bogatih, in navaja, da 26 evropskih držav že dovoljuje upokojencem, da delajo in hkrati prejemajo polne pokojnine. Zakon želi tudi znižati cene hrane in goriva, čeprav opozicija trdi, da bi to lahko privedlo do višjih maloprodajnih cen.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku je pro-vladni davčni strokovnjak močno podprl zakon o intervenciji, poudaril gospodarske koristi in konkurenčnost, hkrati pa kritiziral opozicijske trditve kot nelogične. Zakon označuje kot koristno za vse državljane in zavrača pomisleke, ki so jih izrazili sindikati in levica.
Zakaj dejstva (85): The article accurately reports the content of Ivan Simič's comments on the intervention law, including his arguments about pensioners working while receiving full pensions and the six European countries that allow this. It also references the constitutional court allowing the referendum and the oppo
Zakaj objektivnost (55): The article presents Simič’s views in a largely favorable light, using phrases like 'odločno podprl' (decisively supported) and quotes him criticizing opponents as lacking logic. The tone leans toward supporting the intervention law and dismisses opposition concerns as unfounded, showing bias rather
V članku se razpravlja o tem, kako se je Slovenija po nedavnih rezultatih referenduma dejansko razdelila na dve frakciji in o reakcijah vodilnih vladnih in opozicijskih politikov po zaprtju volilnih mest. Ena frakcija je sestavljena iz koalicije strank, ki so se na spomladanskih parlamentarnih volitvah udeležile oblikovanja vlade z Robertom Golobom. Ta koalicija je izbrala predsednika narodnega zbora in predsednika vlade. Druga frakcija vključuje bolj kohezivno skupino, ki jo sestavljajo predvsem stranke, ki so izgubile oblast na letošnjih parlamentarnih volitvah, skupaj s segmenti civilne družbe, za katere je značilna politična aktivnost, ki podpira prehodne ali transakcijske levičarske centre. Te skupine so močno financirane iz tujih in domačih zasebnih virov ter prejemajo podporo medijskega kartela, ki so v lasti velikana in nacionalne javne televizije, pa tudi vse več sindikatov v javnem in zasebnem sektorju. Vse te skupine so pričakovale, da bo četrta vlada pod vodstvom Janeza Janše zelo bojna.
Ocena pristranskosti (Progresivno): V članku je politična pokrajina predstavljena v smislu boja med koalicijo za Golob in bolj združeno opozicijo, vključno z skupinami civilne družbe, ki so opisane kot podpornice "prehodnih ali transakcijskih levičarskih" ideologij. Kritizira vladajočo koalicijo, da je podcenjevala tesnost med
Zakaj dejstva (65): The article provides some factual background on the political divisions in Slovenia but includes speculative and potentially inaccurate statements about the motivations of certain groups. It lacks concrete evidence to back up some of its claims.
Zakaj objektivnost (55): The tone is strongly biased against the government and the ruling coalition, using terms like 'antijanšizma' and suggesting conspiracy-like motives behind the political actions. It lacks neutrality and balance.
DomovinaNeodvisenProgresivnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 75
Prvi referendum pod četrto vlado Janeza Janše se je uspešno končal. Kljub omejenim rezultatom na dveh ključnih referendumskih vprašanjih je sporočilo volivcev, ki so se udeležili v rekordnem številu, jasno. Proti-Janša čustva ostajajo močna, kar kaže na nadaljevanje nezadovoljstva javnosti z njegovim vodstvom.
Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek poudarja anti-Janša čustva in pomeni kritiko njegovega vodstva, kar kaže na okvir, ki se ujema z opozicijskimi pogledi, ne pa z nevtralnostjo. Tone poudarjajo nezadovoljstvo volivcev, ki se nagibata k levičarski interpretaciji političnega ozračja v Sloveniji.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (75): The article exhibits a clear ideological bias, emphasizing anti-Janša sentiments and suggesting a stronger opposition presence without adequately representing the government's perspective.
DemokracijaStrankarsko povezanKonservativnoDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 20
Članek kritizira trenutne opozicijske stranke, zlasti Svobodo in Levo, ker naj bi širile protislovne trditve glede vladnega izrednega zakona za razvoj Slovenije. Avtor trdi, da opozicija hkrati opozarja na velik proračunski primanjkljaj, ki ga povzročajo znižanja davkov, medtem ko pravi, da bodo navadni državljani od zakonodaje imeli le malo koristi. Članek trdi, da ukrepi, kot so znižanje DDV na osnovne izdelke, znižanje prispevkov za samozaposlene osebe in prilagoditev pokojninskih pravil, neposredno prenesejo denar nazaj na prebivalstvo, zaradi česar je dvojna pripoved opozicije logično nedosledna. Poleg tega ugotavlja, da so ti isti člani opozicije predhodno blokirali reforme davka na dohodek pod prejšnjo vlado Janše, kar je privedlo do nižjih neto plač za zaposlene. Predsednik vlade Janez Janša je poudaril pomen zmanjšanja delovne obremenitve za gospodarsko konkurenčnost, davčni strokovnjak Ivan Simich pa je dejal, da je sedanja vlada naredila najpomembnejše korake in izgubila kompas, saj je napovedal, da bodo volivci odločili na referendumu.
Ocena pristranskosti (Konservativno): V članku se kaže močno desno usmerjeno oblikovanje z izrecno kritiko levičarskih opozicijskih strank (Svoboda in Levica), ki označujejo njihove argumente kot "laži" in navajajo, da so "izgubili svoj kompas". V njem zagovarja politiko desnocentristične vlade, ki jo vodi Janez Janša, in poudarja, da je
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (20): Highly biased and inflammatory. The author uses emotionally charged language like 'lies,' 'lost their compass,' and 'shouting.' The piece frames the opposition entirely negatively and presents the government's position as the only logical reality, lacking any balance or neutral reporting.
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.