Sprenevedanje slovenskih in tudi mednarodnih novinarskih organizacij: tudi “Novinarji brez meja” za referendum o zakonu o parlamentarni preiskavi

V Sloveniji se je pojavila pomembna politična in medijska razprava glede predlagane spremembe Zakona o parlamentarni preiskavi. Ta sprememba, ki jo je 26. maja 2026 brez predhodne javne razprave hitro sprejela Narodna skupščina, ima za cilj odstraniti preventivne zaščitne ukrepe, ki so predhodno varovali posameznike, vključno z novinarji in medijskimi organizacijami, pred politično motiviranimi parlamentarnimi preiskavami. Sprememba je povzročila široko zaskrbljenost med mednarodnimi in domačimi medijskimi varovalci, ki trdijo, da novi zakon ogroža svobodo tiska in zaupnost novinarskih virov.

Razprava se osredotoča na odstranitev postopkovne zaščite, ki je posameznikom, ki jih lahko zadeva preiskava, omogočila, da pred začetkom postopka zaprosijo za posredovanje ustavnega sodišča.

Mednarodna medijska organizacija Reporterji brez meja (RSF), znana kot "Novinarji brez meja" v slovenskem jeziku, je zaupala trdno stališče proti spremembi. V izjavi, objavljeni na njihovi spletni strani, je RSF izrazil podporo državljanski pobudi, ki poziva k referendumu o novem zakonu. Opozorili so, da sprememba spodkopava zaščito novinarskih virov, ki jih štejejo za temeljno za neodvisnost novinarstva in pravico javnosti do informacij. RSF je tudi poudaril, da je Evropsko sodišče za človekove pravice že dolgo poudarjalo potrebo po neodvisnem sodnem nadzoru vseh ukrepov, ki bi lahko razkrili novinarske vire.

Po mnenju RSF bi odsotnost takšnega nadzora kršila 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Pavol Szalai, direktor praškega urada RSF, je izjavil, da spremenjeni zakon politikom omogoča dostop do telefonskih klicev, sporočil in virov novinarjev, preden se lahko posreduje sodišče.

Na domačem področju je vprašanje pritegnilo tudi pozornost Društva slovenskih novinarjev iz obdobja starega režima, ki je izrazil podobno zaskrbljenost zaradi morebitne zlorabe novega zakona. Obe skupini sta državljane pozvali, naj podpišeta peticijo za referendum o spremembi, trdijo, da predstavlja grožnjo demokratičnim vrednotam in neodvisnosti medijev.

Predlagani amandman je prav tako sprožil vprašanja o ravnovesju med preglednostjo in zasebnostjo v javnih zadevah. Kritiki trdijo, da medtem ko parlamentarne preiskave opravljajo pomembno funkcijo pri odgovornosti oblasti, odstranitev preventivnih pregledov ogroža, da lahko politični akterji izkoristijo proces za osebne ali partijske koristi. Zagovorniki amandmaja pa trdijo, da je bil prejšnji sistem preveč postopkovni in oviral učinkovitost parlamentarnih preiskav.

Z zakonom, ki je zdaj v veljavi, se osredotoča na to, ali je mogoče zbrati potrebno število podpisov, da se sproži nacionalno glasovanje. Če je uspešen, bi referendum lahko prisilil k ponovnemu premisleku o spremembi, kar bi lahko privedlo do nadaljnjih pravnih izzivov ali zakonodajnih revizij. Medtem pa situacija poudarja stalno napetost med potrebo po odgovornosti in nujnostjo varovanja zaupnosti novinarskih virov, ki je temelj svobodnih in neodvisnih medijev.