Približno 600 tisoč hrvaških gospodinjstev bo od jeseni prejelo nove račune za ogrevanje, glede na cene, ki so jih objavili lastniki in upravljavci energetskih sistemov. To povečanje cen plina predstavlja sedem do osem odstotkov, kar je posledica rasti cen energije na mednarodnem trgu. Razlika v povečanju cen je odvisna od distribucijskega območja, v katerem gospodinjstva živijo, kar pomeni, da vsi uporabniki nimajo enakega dostopa do novih cen. Dalibor Pudić, član Hrvaške strokovne organizacije za pline, pojasnjuje, da je rast cen plina od 4 evrov za eno megawatt, kar je dodaten PDV, ki ni visok na Hrvaškem.
Povprečno gospodinjstvo porabi 40 megavatov na leto, kar pomeni dodatnih 40 evrov na leto. Strukture kažejo, da bi se lahko državljani izognili temu porastu stroškov z racionalno porabo, še posebej, če bi znižali temperaturo v prostorih za 1 do 2 stopinje Celzija, kar bi omogočilo porabo od enega do dveh odstotkov.
Vlada bi v proračunu morala zagotoviti 15 milijonov evrov za subvencije državljanom, da bi jim pomagala pri obvladovanju porabe. Vendar pa strokovnjaki menijo, da je ključnega pomena, da se dejansko spremeni poraba, in ne samo poskusiti zmanjšati stroške s finančno podporo. Lahko pa poudarite, da je treba spremeniti porabo, še posebej v državah, kjer se ne uporablja učinkovito grijanje. V tem smislu so analitiki predlagali, da bi zmanjšanje temperature v prostorih lahko prineslo znatne koristi, kar bi pomagalo pri boju proti inflaciji.
Nove cene oskrbe lahko vplivajo na rast inflacije, ki se trenutno zmanjšuje. Po podatkih iz julija je letna stopnja inflacije 4,5 odstotka, kar je manj kot v prejšnjih mesecih. Na mesečni ravni so cene energije padle za 2,9 odstotka, medtem ko so cene industrijskih nepremičninskih izdelkov padle za 0,6 odstotka. Cene hrane, pijače in tobaka so padle za 0,2 odstotka, medtem ko so cene storitev padle za en odstotek. Analitičari so dejali, da so cene storitev povečale s turistično sezono, ki je pogojena s številnimi regijami na Hrvaškem. Ministr za finance Tomislav Ćorić je dejal, da je vlada zadovoljna s trenutno stopnjo inflacije, vendar je njen trend opazen.
Čeprav se je inflacija v evroobmočju zmanjšala v juniju, je po izračunih Evropskega statističnega urada letna stopnja inflacije v evroobmočju znašala 2,8 odstotka, kar je manj od 3,2 odstotka v maju.
V juniju so se cene energije zvišale za 8,7 odstotka v primerjavi z istimi meseci lani, kar je bilo manj kot v maju in aprilu, medtem ko so se cene zvišale za 10,8 odstotka. Kljub temu so se cene energije zvišale za precej več kot v prejšnjih mesecih, kar je vplivalo na cene življenjskih potrebščin. Poleg tega so se cene električne energije zvišale za 0,4 odstotka, kar pomeni stabilizacijo po 1.1-odstotnem skoku v aprilu.
2 poročil
HRT (Hrvatska radiotelevizija)Državni / javniSredinaDejstva 85Objektivnost 90predvčerajšnjim Inflacija v euroobmočju se je v juniju umirilaThe inflation rate in the Eurozone slowed down in June, according to preliminary calculations by the European Statistical Office. The annual inflation rate measured by the Harmonized Index of Consumer Prices (HICP) was 2.8% in June, down from 3.2% in May, which was the highest since September 2023. This decline came after three months of accelerated price increases linked to rising energy costs due to the war in Iran and the blockage of the Strait of Hormuz. Energy prices rose by 8.7% compared to the same period last year in June, but this was significantly lower than the 10.8% increase seen in May and April. Fresh food and services also saw price increases of 3.2% compared to last year. Excluding energy and fresh food, the inflation rate in June was 2.2%, according to Eurostat calculations. On a monthly basis, prices fell slightly by 0.1% in June, marking the first decrease since the start of the year.
Ocena pristranskosti (Sredina): The article presents statistical data on inflation rates without overtly favoring any political perspective. It provides numerical comparisons over time and attributes changes to external factors such as geopolitical events and market conditions, maintaining a neutral tone.
Zakaj te ocene (Dejstva 85 · Objektivnost 90): The article provides detailed inflation data from Eurostat, aligning with the cross-source consensus. It accurately reports monthly and annual inflation rates, energy and food price changes, and mentions the impact of geopolitical factors. The tone remains neutral, presenting facts without overt bia
tportalNeodvisenSredinaDejstva 75Objektivnost 70pred 15 urami Skok najemnine: Hrvaška na vrhu seznamaČlanek poroča o znatnem povečanju najemnih cen v več evropskih državah v prvem četrtletju leta 2025. V Hrvaški so bile povprečne najemne cene za 21,9% višje od letnega povprečja, s čimer je bila na vrhu seznama. Sledila je Bolgarija z 6,4% povečanjem, medtem ko je Grčija imela 5% povečanje. Slovenija je bila edina država, kjer so se cene najemnin rahlo znižale za 0,9%.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku so predstavljeni dejanski gospodarski podatki o spremembah cen najemnin v več državah, ne da bi se odkrito zavzemal za nobeno posebno politično stališče.
Zakaj te ocene (Dejstva 75 · Objektivnost 70): The article discusses rental price increases but lacks contextual depth compared to the first article. While it cites Eurostat data, the focus on Croatia's position may introduce some regional emphasis. The language is more promotional in tone, suggesting a slight editorial angle.
★
Ohranimo novice poštene.
ObjectiveNews financirajo bralci in je brez oglasov – pristranskost vam pokažemo, ne skrijemo. Podprite neodvisno novinarstvo za 5 €/mesec.
Postani podpornik