Komisija: Nova generacija evropskih obrambnih projektov Grčija v 4 od 5 programov

Evropska unija je sprejela pomembne korake v smeri povečanja svoje vojaške pripravljenosti in mobilnosti, ki jo je poganjala zaskrbljenost zaradi počasnega razporeditve sil med nedavnimi vajami in širšo geopolitično pokrajino, ki jo je oblikoval ruski konflikt v Ukrajini.

Medtem ko je bila vaja ocenjena kot uspešna, je poudarila obstojne izzive pri hitrem premikanju vojaških sredstev med državami članicami.

Grška oklepna sila je morala potovati iz Trakije, severovzhodne Grčije, kjer so bile enote, v severno pristaniško mesto Kavala. Od tam so se vkrcali na Landing Ship, Tank (LST) za tranzit. Po enodnevnem postanku, da bi načrtovali naslednjo fazo operacije, je ladja prispela v francosko pristanišče Toulon, po katerem je sila potovala po posebnih železniških linijah, da bi dosegla "fronto" v Champagne.

V odgovor na te logistične ovire je Evropska komisija predlagala celovito pobudo, znano kot "vojni schengenski" načrt. Ta ambiciozna strategija je namenjena racionalizaciji birokratskih procesov in olajšanju hitrega pretoka vojakov in opreme čez meje.

V dopolnitvi tega prizadevanja je Evropski svet nedavno odobril vzpostavitev evropskega sistema za okrepljeno odzivanje na vojaško mobilnost (EMERS). Ta nov okvir bi omogočil takojšnjo aktivacijo v izrednih razmerah, obšel običajne birokratske kanale in omogočil hitrejši odziv. EMERS bo vseboval digitalno platformo za izmenjavo podatkov v realnem času med sodelujočimi državami in bo vključeval tudi neevropske članice Nata, s čimer bo zavezništvo še bolj vključeno v obrambno arhitekturo EU.

Kljub temu, da si EU prizadeva okrepiti svoje vojaške zmogljivosti, se sooča z notranjimi izzivi, povezanimi z izvajanjem novega sistema vstopov in izstopov (EES), ki je del reform schengenskega območja.

Letališča in letalski prevozniki po vsej Evropi so izrazili zaskrbljenost zaradi morebitnih motenj, ki jih povzročajo zamude na mejnih kontrolnih točkah v okviru novega sistema, zlasti med poletno sezono, ko se pričakuje, da bodo milijone potnikov prehajalo po evropskih letališčih.

Hkrati je Evropska komisija predstavila načrte za novo generacijo evropskih obrambnih projektov, katerih namen je okrepiti strateško avtonomijo celine in zmanjšati odvisnost od zunanjih dobaviteljev.Te pobude, ki se skupaj imenujejo evropski obrambni projekti skupnega interesa (EDPCI), predstavljajo preobrat od prejšnjih prizadevanj, osredotočenih predvsem na raziskave in naročila, k dolgoročnim industrijskim partnerstvom med državami članicami in podjetji.

Grčija ima pomembno vlogo v več teh pobudah. Na primer, sodeluje v programu DECODER, ki se osredotoča na razvoj evropskih brezpilotnih letal in sistemov za boj proti brezpilotnim letalskim vozilom. Projekt vključuje 26 držav in naj bi do leta 2033 prejel naložbe v višini od 3,5 do 5 milijard evrov. Druga velika pobuda, integrirana pomorska in pomorska obramba (IMSD), se neposredno ukvarja z pomorsko varnostjo in vključuje razvoj skupnih evropskih zmogljivosti za spremljanje in zaščito podvodne infrastrukture, kot so kabli, cevovodji in energetske naprave. Ta projekt naj bi do leta 2045 stal od 43 do 72 milijard evrov.

Poleg tega Grčija prispeva k programu SPACE, katerega namen je povečati neodvisnost EU pri vojaških vesoljskih aplikacijah. Ta pobuda zajema satelitske komunikacije, sisteme zgodnjega opozarjanja, navigacijske storitve in razvoj nove evropske vesoljske infrastrukture, skupne naložbe pa lahko dosežejo 24 milijard evrov do leta 2034. Grčija sodeluje tudi v projektu EU-FIAMD, ki si prizadeva vzpostaviti enoten evropski sistem zračne in raketne obrambe, vključen v strukture NATO.

Grčija je kljub aktivni udeležbi v večini teh programov še posebej odsotna iz pobude Eastern Flank Watch, ki se osredotoča na krepitev obrambe vzdolž vzhodnega obrobja EU.