Levica zahteva odpravo praznika: Kakšen je razlog?

Levica in Vesna so danes v Državni zboru vložili predlog sprememb zakona o prikritih vojaških grobiščih v pokopu žrtev. Predlog naj bi črtal člen, ki 17. maja razglaša za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja.

Pogovor o spremembi je potekal na novinarski konferenci, kjer je Vrečko poudarila, da je nova zakonodaja sprejeta brez širše javne in strokovne razprave. To je po njenem mnenju omogočilo, da se razlike v družbi poglabljajo vsako leto ob tem praznovanju. Vrednotenje zgodovine, po njenem mnenju, ne sodi pod nadzor države, ampak je naloga pristojnih institucij, fakultet v muzejih. To pomeni, da se lahko spomnimo na večji vir sporov, ker bi nekatere stranke opisovale kot politično motivirano dejanje.

Predlog sprememb je pričakovan, da bo podprla tudi Resnica. Vodja poslanske skupine Resnice Katja Kokot in predsednik Resnice Zoran Stevanović sta ob sprejemanju nove zakona izrazila mnenje, da praznik ni potreben. "Resnica ima zdaj možnost, da stoji za svojimi besedami", je poudarila Vrečko. Pogovor o možni podpori bo tudi z SD-jem v Svobodnem.

Nacionalni spomenik žrtvam komunističnega nasilja je bil razglašen 17. maja 2022 v času vlade Janeza Janše in bo dokončan leta 2024 v času vlade Roberta Goloba. Sprejeta novela zakona določa tudi, da bodo posmrtni ostanki iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopani na pokopališču Žale v Ljubljani. Območje pokopališča bi dobilo status kulturnega spomenika državnega pomena. Ljubljanski župan Zoran Janković je napovedal, da bodo prav s službami preučili možnosti preprečitve pokope. Meni, da si žrtve zaslužijo pokop, vendar ne na Žalah, kjer ni dovolj prostora. To pomeni, da obstaja polemika tudi glede lokacije pokope, kar dodatno dopolnjuje kompleksnost sporov.

Koalicija, ki je pripravila nov zakon, vključuje SDS, Demokrate v trojček NSi, SLS v Fokus. Spor o spominskem dnu je torej ne samo vprašanje zgodovine, ampak tudi vprašanje identitete v vedenja države. Medtem ko ena stranka opisujejo spominski dan kot ideološki projekt, druga ga oporečejo kot potrebno spominjanje. Ta situacija kaže na globoko razdelitev v družini, ki vpliva na politične odnose v samoumevane vrednote.