Kristian Kožul: 1573. Budale, zlotvori in dvori

Ljubljana, Slovenija, je gostila retrospektivno razstavo z naslovom Generation ALU075, ki združuje umetnike, ki so začeli študij na Akademiji za likovne umetnosti leta 1975. Srečanje je potekalo prejšnji četrtek v galeriji Gunclje, ko je minilo več kot pet desetletij odkar so ti posamezniki prešli prag institucije. Pobudo je zagnal umetnik Igor Kregar, ki je organiziral ponovno srečanje za svoje nekdanje sošolce. Razstava traja do 29. oktobra in prikazuje dela devetnajstih živih diplomantov, poleg del dveh pokojnikov, Eveline Batiste in Eve Heimer.

V skupino spadajo pomembne osebnosti slovenskega slikarstva in kiparstva, kot so Bojan Abaza, Mirsad Begić, Mojca Černič Pretnar, Zvonko Čoh, Draga Davitkova Erič, Rajmund Kocbek, Tomaž Kolarič, Igor Kregar, Jože Marinč, Ignacij Meden, Mirna Pavlovec, Marja Prelog, Aljana Primožič, Jože Tönig, Jana Vizjak in Franc Vozelj. Ti umetniki so svoje prve profesionalne povezave vzpostavili med študentsko leto 1975. Njihova skupna prisotnost predstavlja pomemben del sodobne umetniške scene v državi. Razstava ne služi le kot prikaz umetniških del, temveč kot socialna točka srečanja za generacijo, ki se vrača k skupnim izvorom, profesorjem in prijateljstvom.

France Zavodnik, skrbnica galerije in predstavnica Čitalnice Društva Blaz Potocnik, je udeležence pozdravila. Omenil je, da je redko, da je devetnajst umetnikov razstavljenih v enem prostoru. Med njimi so trije prejemniki nagrade Preseren Fund. Večina članov skupine je bila študenti prof. Janeza Bernika. Mirsad Begić, plodovit kipar in dobitnik nagrade Preseren Fund, je prišel v Slovenijo po končanju srednje šole, preden je diplomiral na akademiji. Kljub uporabi smučarskih palic za pomoč pri hoji je Begić dejal, da trenutno pripravlja razstavo na Dunaju.

V skupino so vključeni tudi drugi zmagovalci Preserenovega sklada: Zvonko Čoh, znan ilustrator in animirani filmski ustvarjalec, in Milan Eric, slikar, ilustrator in animator. Igor Kregar, ki je na odprtju razstavljal svoje kolaže, je poudaril, da se naslov nanaša na leto 1975. Opisal je akademsko okolje kot prostor za intenzivno učenje, ustvarjanje in medsebojni dialog. Študenti so delali v skupnih ateljejih, razpravljali o umetniških konceptih in se učili drug od drugega. Kregar se je spomnil svojih živahnih študentskih let kot velike družinske enote. Za mnoge udeležence je bilo srečanje čustveno pomembno.

Mojca Černič Pretnar, ki je po diplomi končala magisterij v restauriranju in ohranjanju, je izrazila veselje, da jo je Kregar združil. Opozorila je, da danes ustvarja drugače, saj dela predvsem iz gline, in prikazala dve skulpturi. Draga Davitkova Erič, ki je prišla iz Makedonije v Slovenijo zaradi študija in je tam ostala, je bila prav tako ganjena. Spomnila se je, kako povezana je bila generacija, ko so razpravljali o slikarstvu v skupnih ateljejih in opazovali delo svojih profesorjev. Za njo je razstava uresničila dolgoletni spomin. Izrazila je čustvo, da se je to končno zgodilo po petdesetih letih in da sta predstavo ustvarila skupaj.

Njena sošolka Mojca Černič Pretnar je dodala humoristično pripombo, da se je Draga poročila s sošolcem Milanom. Aljana Primožich, dolgoletna karikaturistka za lokalne časopise, je po drugem letu opustila študij. Še posebej je bila zadovoljna, da so se sodelavci odločili vključiti njeno delo v razstavo kot spomin na skupno zgodovino. Galerija je umetnikom v znak hvaležnosti podarila vrtnico. Fotografije dogodka je posnela Gordana Stojiljkovic. V ločenem kulturnem razvoju je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti pripravil svojo deseto nacionalno tematsko razstavo z naslovom Gnoj je zlato.

Ta jubilejski projekt sovpada z Kosovskim letom 2026. Razstava se je odprla 20. avgusta v Kosovski hiši v Sezani in bo odprta do 9. oktobra 2026. Predstavlja 48 izbranih del iz 375 prijav. Tema izhaja iz pesnikovih misli, da je gnojila zlato, ki se pojavlja v prvi vrstici njegove pesmi Cons. 5. Koncept vabi k razmišljanju o odpadkih, zavrženih predmetih in najdenih predmetih, ki z umetniškim posredovanjem pridobijo nov pomen. Regionalne razstave so potekale od septembra do novembra lani, na katerih je bilo predstavljenih 195 del. Nacionalna selektorka je bila umetnostna zgodovinarka Natasa Kovska.

Zadnjih 48 del je izbrala na podlagi formalnega in vsebinskega pomena za temo, umetniške kakovosti, ideološke izvirnosti in kohezije v končni instalaciji. Zaradi uporabe odpadnih materialov sta bila ključna merila tudi oblikovanje in barvna harmonija. Med izbranimi umetniki je Robert Kokol iz območja Nove Gorice. Njegovo delo, Analogous Winter Sowing, je predmet, ki povezuje svet analogne fotografije s sodobno digitalno dobo. Delo je sestavljeno iz steklene posode, napolnjene z zvitki fotografskega filma. Naslov dovoljuje več interpretacij, kar nakazuje, da je film shranjen za prihodnost kot rezervo slik, spominov in časa.

Kovska je opozorila, da se Kokoljev predmet nanaša na digitalno dobo, kjer se analogna fotografija šteje za preteklost, kljub nedavnim trendom, ki oživljajo njeno prakso. Delo postavlja vprašanja o tehnologiji, spominu in objektih, ki zaradi hitrih tehnoloških sprememb izgubijo svojo prvotno funkcijo. Nekdanji fotografski material postane umetniški predmet, ki dobi novo življenje in pomen.