Neodvisni kranjski županski kandidat Janez Černe na volitve s svojo listo
Neodvisni kandidat Janez Černe je pred prihodnjimi lokalnimi volitvami naznanil kandidaturo za župana Kranja pod nepristranskim seznamom "Mi smo iz Kranja". V dveh dneh je zbral potrebne podpisove volivcev in sestavil 33 kandidatov za mestni svet, vključno s kulturnimi direktorji in uradniki za regionalni razvoj. Černe je dejal, da želi njegova ekipa politične obljube nadomestiti z konkretno izvedbo, pri čemer je navedel posebne cilje, kot so izgradnja 1.000 novih parkirnih mest, zmanjšanje stroškov za vrtec, izgradnja 1.000 stanovanj in uvedba brezplačnih mestnih avtobusov. Kampanja načrtuje tudi dokončanje večjih infrastrukturnih projektov, povezanih z državnimi naložbami, vključno s domom za upokojence, bolnišnico in izhodom z avtoceste, z izboljšanjem komunikacije z nacionalnimi organi. Kot nekdanji namestnik župana in sedanji član mestnega sveta bo Černe izzval sedanjega župana Matjaža Rakoveca, s katerim se je lani po sedmih letih političnega sodelovanja sprl. Med drugimi kandidati za to funkcijo so predstavniki SDS, NSi, Resni.ca, Stranka generacij in Lista povezani za razvoj Kranja.
Residents of Ljubljana will choose among fifteen candidates for mayor of the City Municipality of Ljubljana on Sunday, November 15. This number exceeds the candidate counts in all previous local elections over the last two decades. In 2014, twelve candidates ran, followed by ten in 2018 and nine in 2022. Incumbent Mayor Zoran Jankovic, born in 1953, is seeking a seventh consecutive term. He has won the first round in all six previous elections, including the replacement vote held in 2012. Data from electoral commissions published in the Official Journal of the Republic of Slovenia and archived by the State Election Commission reveals a complex picture of voter support that contradicts narratives of unchanging loyalty. Between 2006 and 2022, the share of valid votes cast for the winner fluctuated narrowly between 57.5 percent and 64.8 percent. However, the total number of votes received and the percentage of all eligible voters who supported the incumbent varied significantly during this period. Understanding these results requires distinguishing between two metrics. The share of valid votes represents the percentage of those who actually voted and is legally decisive for election. The share of all eligible voters divides the candidate’s votes by everyone with voting rights in the municipality, including those who stayed home. The number of eligible voters in Ljubljana remained nearly constant, dropping slightly from 224,079 in 2006 to 223,678 in 2022. Consequently, differences in the latter metric result from turnout changes rather than population shifts. In 2010, there were 99,055 valid votes out of 100,429 ballots cast, with 1,374 declared invalid. Jankovic’s support did not decline evenly. In 2010, with a turnout of 44.79 percent, he secured 64,178 votes. This represented 64.79 percent of valid votes, his highest share in five cycles. Yet, only 28.61 percent of all eligible voters backed him, marking a decrease of 18,073 votes compared to 2006. His lowest point arrived in 2014 when turnout fell to 35.92 percent. With 46,173 votes, or 57.53 percent of valid ballots, he retained support from just over one fifth, specifically 20.20 percent, of all eligible residents. By 2018, he gained 15,063 votes, a rise of 32.6 percent. In 2022, he lost 6,556 votes, a drop of 10.7 percent. Compared to 2006, he currently holds 27,571 fewer votes, a reduction of 33.5 percent. The decline in turnout affected opponents similarly. All other candidates combined collected 48,327 votes in 2006 but only 33,759 in 2022, a 30.1 percent decrease. Since both camps shrank proportionally, the share of valid votes remained similar. These figures suggest lower turnout did not selectively benefit one side. Instead, significantly fewer people voted across all political lines. Official results do not track non-voters by political preference, making it impossible to determine exactly which groups stayed home. Another data point challenges the idea that tighter races harm Jankovic in absolute terms. In 2018, opposition candidate Anze Logar of the Slovenian Democratic Party mounted a serious challenge. Turnout rose sharply from 35.92 percent to 45.10 percent. Opposition votes grew by 17.5 percent, increasing from 34,084 to 40,056. Jankovic’s votes climbed by 32.6 percent. Logar received the highest number of votes ever recorded against Jankovic in local elections, yet Jankovic still won the first round based on the percentage threshold. The legal requirement for winning in the first round is securing more than half of the valid votes. Because this threshold depends on turnout, it varies each cycle. In 2006, with 130,578 valid votes, the required majority was 65,290. In 2018, with 101,292 valid votes, the bar was 50,647. In 2022, with 88,439 valid votes, the necessary count dropped to 44,220. Jankovic achieved 54,680 votes in 2022, exceeding the threshold by 10,460 votes. Meanwhile, local political dynamics elsewhere show signs of friction ahead of municipal polls. In a Gorenjska municipality, allegations emerged that a female mayoral candidate responded to comments on Facebook using a second, false profile. The current mayor reacted strongly to the incident, while the candidate denied the accusations. This follows earlier controversies involving anonymous social media profiles used in political disputes. Critics argue that such tactics lower the standard of political culture, shifting focus from policy debates to personal attacks and online identity speculation. While anonymity online serves legitimate purposes for private individuals, its use by active political competitors raises ethical concerns. Suspicion alone does not constitute proof, and high engagement on social posts does not verify claims. Nevertheless, observers question whether public discourse should center on uncovering hidden identities rather than addressing the practical challenges facing municipalities. The specific individual behind the alleged fake profile in the Gorenjska case remains unidentified. In another local context, residents of Gorsnica participated in a poll regarding a televised debate between three mayoral candidates: Miran Cernsl, Borut Kolar, and Bojan Purgaj. The survey asked viewers which candidate convinced them most during the broadcast. The polling window closed at 8:00 PM on October 30, 2026. Similar inquiries were conducted for candidates in Zavrc, including Matija Fajfar, Damjan Kopsa, and Slavko Pravdic. These local engagements highlight the fragmented nature of municipal politics, where individual community issues and candidate personalities often dominate national party lines. The upcoming elections in Ljubljana thus occur within a broader landscape of localized political competition, characterized by varying levels of turnout, shifting vote shares, and ongoing debates about the conduct of digital campaigning.
Prebivalci Ljubljane bodo 15. novembra izbrali med petnajstimi kandidati za župana, kar je največje število kandidatov v zgodovini nedavnih lokalnih volitev v mestu v primerjavi s prejšnjimi cikli. Trenutni župan Zoran Janković se kandidira za sedmi zaporedni mandat, saj je od leta 2006 zmagal na vseh šestih volitvah v prvem krogu. Uradni volilni podatki razkrivajo, da je bil delež veljavnih glasov Jankoviča relativno stabilen med 57,5% in 64,8%, njegova podpora med vsemi upravičenimi volivci pa je zaradi spreminjajočih se stopenj udeležbe bistveno nihala. Najnižja točka za njegovo široko bazo je bila leta 2014, ko je dobil le 20,2% vseh upravičenih volivcev, medtem ko se je njegovo absolutno število glasov od leta 2006 zmanjšalo za 33,5%. Analiza kaže, da je zmanjšanje volilne udeležbe sorazmerno vplivalo tako na Jankoviča kot na njegove nasprotnike, kar kaže, da nižja volilna udeležba selektivno ne koristi nobeni posamezni politični strani.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek uporablja strogo kvantitativni pristop, pri čemer se za analizo glasovalnih trendov v dveh desetletjih zanaša izključno na uradne statistične podatke državne volilne komisije in Uradnega lista. Izogiba se normativnim sodbam glede uspešnosti obstoječih kandidatov ali zaslug posameznih kandidatov.
Zakaj dejstva (95): The article provides highly specific data points (dates, vote counts, percentages) attributed to official sources like the Official Journal of the Republic of Slovenia and the State Election Commission. The distinction between valid votes and total eligible voters is clearly explained and supported
Zakaj objektivnost (90): The tone is analytical and neutral. It presents historical voting trends as data rather than opinion. The phrase 'more complex than the story of unchanging support' frames the narrative but does not take a political stance, remaining focused on statistical interpretation.
LokalecNeodvisenSredinaDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 100
V tem članku je predstavljena anketa lokalnih volitev, ki jo je izvedla medijska enota Lokalec v zvezi z župansko tekmo v občini Gorisnica. Bralce poziva, naj ugotovijo, kateri kandidat je bil najbolj prepričljiv med televizijsko razpravo, ki je bila na BK TV. Trije kandidati na seznamu za glasovanje so Miran Cernesel, Borut Kolar in Bojan Purgaj. Volilno obdobje za to posebno raziskavo traja do 30. oktobra 2026, ob 20:00. Stran vključuje tudi ločeno anketo za občino Zavrc, ki navaja kandidate Matijo Fajfar, Damjana Kopso in Slavko Pravdiča.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek deluje kot neposredna, interaktivna anketa, v kateri so bralci pozvani, da izberejo svojega najljubšega kandidata na podlagi debate. Vse tri kandidate je navedel nevtralno, ne da bi uporabil obremenjen jezik, dal komentarje ali da bi imel prednost kateremu koli posamezniku. Oblikovanje je čisto postopkovno in
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (100): The content is purely functional and interactive. It asks readers to vote in a poll regarding a candidate debate. There is no editorializing, opinion, or biased framing present in the text itself.
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniSredinaDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 85
Pet kandidatov se je registriralo za kandidate za župana občine Ankaran na prihajajočih lokalnih volitvah, med njimi je tudi trenutni župan Gregor Strmčnik. Čeprav je Strmčnik že pred tem napovedal, da se bo po končanem mandatu upokojil iz politike, se je odločil za ponovno izvolitev, pri čemer je navedel ponovno odprtje vprašanj o občinskih mejah in načrte za širitev pristanišča Koper. Mesto Koper je vložilo tožbo, v kateri zahteva novo mejo vzdolž jadranske avtoceste, ki bi zmanjšala Ankaranovo ozemlje za približno tretjino in prenesla nadzor nad pristaniško koncesijo. Strmčnik nasprotuje izgradnji tankerjev in plinskih terminalov v pristanišču ter podaljšanju drugega mola. Njegovi izzivniki so Aleksander Pahor, Vladimir Pegan, Zoran Pejanović in Simon Kastelic, ki predstavljajo različne lokalne liste in predlagajo pobude, kot so pregledovanje tekočih tožb, gradnja nepridobitnih stanovanj in ustvarjanje družbenih centrov.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek predstavlja standardno dejansko poročilo o lokalnih volilnih kandidatih in njihovih navedenih motivacijah. Citira sedanjega predsednika glede njegove spremembe srca in posebnih pravnih sporov o občinskih mejah, hkrati pa zagotavlja kratke opise in kampanjske obljube za štiri izzivače. S
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (85): The tone is largely neutral and journalistic. It presents the mayor's change of heart and his opponents' views without heavy editorializing. However, the inclusion of the mayor's specific grievances (tanker terminals) gives slightly more weight to his perspective than to the opposition's platform, t
RTV Slovenija (MMC)Državni / javniSredinaDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 85
Neodvisni kandidat Janez Černe je pred prihodnjimi lokalnimi volitvami naznanil kandidaturo za župana Kranja pod nepristranskim seznamom "Mi smo iz Kranja". V dveh dneh je zbral potrebne podpisove volivcev in sestavil 33 kandidatov za mestni svet, vključno s kulturnimi direktorji in uradniki za regionalni razvoj. Černe je dejal, da želi njegova ekipa politične obljube nadomestiti z konkretno izvedbo, pri čemer je navedel posebne cilje, kot so izgradnja 1.000 novih parkirnih mest, zmanjšanje stroškov za vrtec, izgradnja 1.000 stanovanj in uvedba brezplačnih mestnih avtobusov. Kampanja načrtuje tudi dokončanje večjih infrastrukturnih projektov, povezanih z državnimi naložbami, vključno s domom za upokojence, bolnišnico in izhodom z avtoceste, z izboljšanjem komunikacije z nacionalnimi organi. Kot nekdanji namestnik župana in sedanji član mestnega sveta bo Černe izzval sedanjega župana Matjaža Rakoveca, s katerim se je lani po sedmih letih političnega sodelovanja sprl. Med drugimi kandidati za to funkcijo so predstavniki SDS, NSi, Resni.ca, Stranka generacij in Lista povezani za razvoj Kranja.
Ocena pristranskosti (Sredina): V članku je jasno opisano obvestilo o lokalni volilni kampanji. Neodvisnega kandidata neposredno citira glede njegove platforme in nevtralno navaja druge kandidate. Ni uredniškega izražanja, obremenjenega jezika ali enostranskega pridobivanja virov; ton ostaja objektiven skozi vse
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (85): Članek predstavlja kandidatovo perspektivo s pomočjo neposrednih citatov in pripisanih izjav. Čeprav se osredotoča izključno na enega kandidata (kar je standard za profilni članek), je ton bolj opisni kot promocijski. Kandidata izrecno ne podpira, ampak ga
Gorenjski glasNeodvisenSredinaDejstva: uradni vir/dokument ni zaznanObjektivnost 40
V članku so obravnavane obtožbe, da je kandidat za župana v občini Gorenjska med lokalno volilno kampanjo uporabil lažni profil na družbenih omrežjih, da bi odgovoril na komentarje. Članek se sklicuje na pretekle kontroverze, ki so vključevale anonimne spletne osebnosti v slovenski politiki, kot je zadeva "Kopriva", da bi kontekstualizirali trenutne dogodke. Čeprav priznava, da ima anonimnost legitimne koristi, avtor trdi, da politiki, ki uporabljajo lažne identitete, spodkopavajo demokratični diskurz in znižujejo standard politične kulture. V besedilu kritizirajo težnjo k osredotočanju na osebne napade in spletno špekulacijo o identiteti namesto na vsebinske predloge politike. V zaključku poziva kandidate, naj prednost dajo konstruktivnemu vodenju, ne pa drobnim spletnim sporom.
Ocena pristranskosti (Sredina): Članek zavzema uravnoteženo, uredniško stališče, ki kritizira ravnanje vseh političnih akterjev enako. Izrecno navaja, da te zadeve niso omejene na posebne partijske linije ("levo, desno ali tiste vmes") in poudarja potrebo po višjih standardih politične kulture v vseh državah članicah.
Zakaj dejstva: uradni vir/dokument ni zaznan
Zakaj objektivnost (40): The tone is editorial and critical. Phrases like 'hardly surprised,' 'political culture... is falling,' and 'undermining opponents' reflect the author's negative judgment of the political climate. The piece leans into moralizing about online anonymity and political behavior rather than neutrally rep
Kako je poročala vsaka stran
Isti dogodek, razvrščen po političnem nagibu medijev, ki so o njem poročali.
progresivno
sredina
konservativno
★
Kako je poročala vsaka stran
Podprite neodvisne novice z zavedanjem pristranskosti in odklenite družbeni utrip, glasovanje skupnosti in vse druge funkcije za podpornike.
Slovenia
