Iz zakulisja: nas decembra čaka eden ali štirje referendumi?

DnevnikNeodvisen🔒Progresivno4. nov.

Kampanja za referendum o slovenskem zakonu o posegih se uradno začne že jutri, kjer se združbe sindikatov in opozicijskih strank postavljajo proti vladajoči koaliciji, ki jo podpirajo gospodarske organizacije. Pristaši trdijo, da bo zakon povečal konkurenčnost in zmanjšal davke, medtem ko nasprotniki trdijo, da nepošteno preusmerja ugodnosti k ljudem z višjimi prihodki in oslabljuje javna sredstva. Minister za gospodarstvo Anže Logar je kritike zavrnil kot politično demagogijo, medtem ko je poslanec stranke Levica Vladimir Šega obtožil koalicijo, da prikriva neenako porazdelitev stroškov. Ekonomisti opozarjajo, da predvidena rast ne bo nadomestila izgubljenih prihodkov, in poudarjajo velike razlike med ocenami fiskalnega sveta in projekcijami ministrstva. Dr. Maks Tajnikar je opozoril, da kompleksni in skriti vidiki zakona otežujejo državljanom, da popolnoma razumejo posledice pred glasovanjem.

Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek poudarja opozorila strokovnjakov o skritih stroških in uporablja kritične citate glede "demagogije" in zavajajočih "ugodnosti", pri čemer poudarja negativne finančne posledice za javne storitve, namesto argumentov za gospodarsko rast.

Slovenske noviceNeodvisenSredina4. nov.

Pred decembrskim referendumom o zakonu za posege v gospodarstvo so slovenski politiki okrepili svoje kampanje. Zoran Stevanović, predsednik stranke Resni.ca, je javno podal podporo glasovanju "za" in simbolično razrezal suho salamo med razpravo o cenah hrane in davkih. Trdil je, da bi zmanjšanje DDV na osnovne živila z 9,5 % na 5 % omogočilo državljanom, da ohranijo več denarja, in dodal, da država pomaga tako, da vzame manj. Nasprotno pa je Nika Kovač, vodja Inštituta 8. marec, pozvala volivce, naj glasujejo "proti", in trdila, da davčne olajšave ne bi smele prinašati koristi le tistim z višjimi dohodki, ter poudarila potrebo po zaščiti javnega zdravstva in socialne kohezije. Zakon, ki ga preučujejo, vključuje širše spremembe, ki segajo tudi onkraj zmanjšanja DDV, kot so prilagoditve davkov na energijo, pokojninskih sistemov in dolgoročne oskrbe. Sindikati so zahtevali referendum, opozarjali pa, da nižji DDV sam po sebi ne pomeni nižjih maloprodajnih cen, razen če se ne uvedejo določenih varovanj.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek vsebuje neposredne citate političnih predstavnikov z nasprotnih strani glede referenduma in na nevtralni način opisuje tehnične vidike zakona ter skrbi sindikatov, ne da bi uporabljal polžit besedni izbor ali favoriziral eno stran.

Maribor24NeodvisenProgresivno4. nov.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja je slovenski parlamentu predložila zakonodajno pobudo, ki predlaga spremembe zakona o davku na dodano vrednost, s ciljem zmanjšanja cen osnovnih živil in energije. Generalna sekretarka Martina Vuk je izpostavila, da trenutni osnutek zakona, o katerem bo potekal referendum 6. decembra, ne zagotavlja nižjih cen za potrošnike, temveč lahko celo poveča dobičke trgovcev. Sindikat, pri čemer se sklicuje na primere iz Hrvaške, trdi, da njihova predlagana novela vključuje potrebne varne mehanizme, kot so referenčne cene za obdobje 90 dni, nadzor tržnih inšpektorjev ter prepovedi poviševanja cen, da bi zagotovili, da zmanjšanje davka res vodi do cenejših izdelkov. Vuk je opozorila, da sta tako finančni minister kot predsednik Gospodarske zbornice izrazila skepticizem glede tega, ali bo zmanjšanje davka na dodano vrednost res pripeljalo do dejanskega znižanja cen za potrošnike. Za uspeh predloga v parlamentarni proceduri mora sindikat zbrati 5.000 podpisov državljanov v 60 dneh, proces, za katerega menijo, da bo pridobil široko javno podporo.

Ocena pristranskosti (Progresivno): Članek se izključno opira na izjave vodstva sindikata, ki vladno predlogo predstavljajo kot prikrivanje, ki koristi trgovcem, hkrati pa sindikatovo predlogo prikazujejo kot edino rešitev za običajne ljudi.

MladinaNeodvisenSredina3. nov.

Konfederacija sindikatov javnega sektorja (KSJS) je Nacionalnemu zgornjemu domu predložila zakonodajno pobudo, ki predlaga spremembe zakona o davku na dodano vrednost (DDV) za znižanje cen osnovnih živil in energije. Generalna sekretarka Martina Vuk je pojasnila, da njihov predlog vključuje varovala, kot so referenčne cene in tržni nadzori, da bi zagotovili, da trgovci davčne olajšave neposredno prenesejo na potrošnike. Poudarila je, da podobni ukrepi niso uspel znižati cen v Hrvaški. Izrazila je skepticizem glede vladne intervencionistične razvojne zakonodaje, za katero je predviden referendum 6. decembra, saj trdi, da bo ta predvsem povečala dobičke trgovcev, namesto da bi zmanjšala stroške za državljane. Premier Janez Janša je sindikalno pobudo označil kot nesmiselno, trdijoč, da je možnost znižanja DDV za hrano in energijo že vključena v sedanjega razvojnega zakona. Pozval je volivce, naj podprejo sedanjega zakona, če si želijo cenejših osnovnih dobrin, kar nakazuje, da je sindikalni predlog nepotreben.

Ocena pristranskosti (Sredina): Članek vsebuje neposredne citate tako od predstavnika sindikata kot od premierja, pri čemer se uravnovesi kritika sindikatov do vladne zakonodaje z premierjevim zavrnitev sindikalne pobude.

DemokracijaStrankarsko povezanKonservativno3. nov.

Članek kritizira opozicijske politike, posebej pa se sklicuje na razpravo med Alexanderjem Reberšekom in Natašo Sukič, ki sta nasprotovala predlaganemu zakonu o ukrepih, katerega cilj je zmanjšanje cen osnovnih živil, kot so jajca, mleko in kruh, z znižanjem davka na dodano vrednost. Avtor trdi, da čeprav strokovnjaki trdijo, da te spremembe koristijo ranljivim skupinam, levičarska opozicija trdi, da so to populistične ukrepe, ki podpirajo pravice do zdravstvenega varstva in izobraževanja. Članek poudarja, da kljub štirim letom podpore prejšnji vladni politiki povečanja davkov, opozicija ni uspela izboljšati javnih storitev, kar je posledično pripeljalo do tega, da je v revščino zapadlo 46.000 ljudi. Zato avtor označuje kritike trenutne vlade kot licemere, saj obtožujejo upravo, da favorizira bogate.

Ocena pristranskosti (Konservativno): Uporablja žaljive izraze, kot so "populizem" in "posmeh," za opis nasprotnikov, ekonomijske podatke predstavlja kot dokaz neuspeha opozicije in se izrecno brani pred obtožbami elitizma, ki so usmerjene proti vladi.

Zanima.meNeodvisenKonservativno2. nov.

6. decembra bo Slovenija izvedla zakonodajni referendum o ukrepih za nacionalni razvoj, dan, ki ga je določal parlament, potem ko so sindikati in opozicijske stranke zahtevali glasovanje. 9. oktobra je vladajoča koalicija predlagala še tri dodatne predloge za posvetovalne referendume, ki bi se izvedli istega dne, in sicer o zmanjšanju davka na dodano vrednost za osnovne prehrambene izdelke, odpravljanju birokracije in nošenju zaščitnih mask v javnih prostorih. Minister za finance Andrej Šircelj ni potrdil, ali bodo ti trije referendumi potekali, medtem ko neuradna poročila nakazujejo, da vlada verjetno namerava jih preklicati, da se izogne boju na več frontah. Članek opozarja, da zakon o intervencionističnih ukrepih vključuje ključne predvolilne obljube, ki so namenjene temu, da Slovenijo naredijo bolj ugodno za podjetja, in prejšnje izkušnje kažejo, da dodajanje posvetovalnih referendov ne zagotavlja uspeha pri glavnem zakonodajnem vprašanju. Zato je prevladujoče mnenje v vladi, da je strateško bolj modro osredotočiti se izključno na glavni referendum, čeprav ostaja nejasno, zakaj formalni parlamentarni postopki za preostale tri predloge še niso bili umaknjeni.

Ocena pristranskosti (Konservativno): Članek predstavlja strategsko odločitev vlade, da odpove dodatne glasove, kot "pametnejšo" in poudarja pomembnost zakona za razvoj, ki je ugoden podjetjem, pri čemer uporablja pozitivne izraze, kot je "razvojna usmeritev", hkrati pa ocenjuje, da je osredotočenost opozicije manj učinkovita.

DemokracijaStrankarsko povezanKonservativno31. okt.

Slovenski državni zbor je za 6. december 2026 napovedal referendum, s katerim se bo odločalo o uveljavitvi zakona o ukrepih za razvoj Slovenije. Zakon, ki ga je parlament sprejel maja 2026, sicer sicer cilja na zmanjšanje davka na dodano vrednost (DDV) za osnovne živilce in energente, izboljšanje pogojev za mala podjetja in kmetovalce ter omogočanje upokojencem, da še naprej delajo in hkrati prejemajo polne pokojnine. Sedanja vlada, ki jo vodi Janez Janša, zakon podpira in trdi, da zmanjšuje življenjske stroške in koristi gospodarstvu, medtem ko ga opozicijske stranke, kot so Levica, SD in Svoboda, nasprotujejo in ga označujejo kot ukrep, ki uničuje socialno državo. Sindikati so odigrali ključno vlogo pri sprožitvi referenduma, saj so zbrali več kot 40.000 veljavnih podpisov, potem ko je ustavno sodišče razveljavilo prejšnjo odločitev parlamenta o blokadi referenduma. Med nedavnimi parlamentarnimi razpravami o datumu referenduma so člani opozicije obtožili predstavnikov vlade, da so kršili pravila o nevtralnosti, saj so med uradnimi sejnami razstavljali nalepke, ki podpirajo zakon.

Ocena pristranskosti (Konservativno): Članek predstavlja sindikate kot "rdeče" agitatorje, ki promovirajo "enakost v revščini," nasprotnike pa označuje kot "skrajno levo," medtem ko podpiralce vlade predstavlja kot enotne zagovornike širokih gospodarskih interesov.