Why is everything standing still?

Raznorazni »šarlatani«, ki serijsko »svetujejo in izobražujejo« po naših organizacijah imajo tako moč »zdravljenja« organizacijskih problemov, kot ga imajo »šamani« pri zdravljenju zahtevnih bolezni.

Dober opis simptomov

Žiga (Turk) zapiše.: »Ko se naše avtoceste, spremenijo v eno samo veliko parkirišče, morda najbolj plastično vidimo, kako Slovenija stoji. Stojijo avtomobili, stoji za en pas tovornjakov na Keltiki, stojijo avtobusi, vse stoji. Oblikujejo pa Slovenci lep intervencijski pas med obema kolonama, za kar si radi čestitajo, češ, saj stojim v zastoju, ampak družbeno odgovorno.

Ampak Slovenija ne stoji samo na avtocestah. Ljudje stojijo tudi v čakalnih vrstah za osebnega zdravnika. Ko zdravniki splošne medicine vpisujejo nove paciente, se nekateri v vrsto postavijo že pred zoro, z dekico in stolom za kampiranje. Podobno, kot so se pred desetletji postavljali v vrsto za stoenke ali bencin.

Dolge čakalne vrste so tudi na sodiščih. Boj s sodnimi zaostanki še kar traja in Slovenija je na začelju svetovnih lestvic, ki primerjajo, koliko časa kje traja, da človek pride do pravice. Za umeščanje malo bolj zahtevnih objektov v prostor, se čaka tudi desetletje in več. Vedra božje masti od ljudi terja čakanje na gradbena dovoljenja in lokacijske informacije.« Žigi se opravičujem, ker sem iz njegovega teksta (Slovenija v zastoju) vzel kar velik kos, ker ga bom upo(zlo?)rabil za svojo analizo.

Težave pri določitvi prave diagnoze

Vsi verjetno ne bodo zadovoljni, ker bom uporabil naslednjo primerjavo. Ampak jaz tako vidim problematiko. Družba (država, organizacija, celo družina) je zapleten organizem, ki ga lahko primerjamo s človeškim telesom (in njegovo psiho). V njegovem delovanju prihaja do zapletov, ki se kažejo v bolezenskih znakih. Dovolj sem že star, da vem, da povsem enaki simptomi lahko pomenijo povsem druge (bolezenske) vzroke. In, da je odkrivanje pravih vzrokov naših simptomov lahko zelo zapleteno. Zato se tudi pogosto dogaja, da nas zdravniki pošiljajo »od Poncija do Pilata«, predno uspejo odkriti pravi vzrok za naše bolezensko stanje in s tem v zvezi za odpravljanje vzrokov. Pogosto je zaradi istih vzrokov, kot veljajo za druge organizacije (zdravstvo je tudi »zapleten organizem«), za nas lahko prepozno.

Moja diagnoza vzroka za opisane simptome

Pa ne bom več o zdravstvu kot sistemu. Povedal bom direktno: naš problem ni v tem, da se vračamo v socializem, temveč to da smo ostali v predmoderni dobi na področju vodenja oz. upravljanja in da smo očitno prepričani, da vse že znamo in se nam ni potrebno nič naučiti od družb, kjer so že davno spoznali, da se je potrebno učiti na najboljših organizacijskih praksah. Sovražim vsegliharstvo, ampak tu pa moram priznati, da tako levi kot desni so tu povsem enaki. Vsi so prepričani, da oni znajo, tisti na drugem polu pa nimajo pojma.

Tisti, ki želi zdraviti mora imeti znanje. In tega mora stalno nagrajevati, ker se medicina zelo hitro razvija in se zato odkrivajo vedno nove in nove bolezni. Posledično se odkrivajo tudi nove in nove terapevtske metode in je potrebno pridobiti nova in nova znanja, kar pa vsak posameznik težko pridobi sam. Podobno je tudi z razumevanjem delovanja organizacije, kjer se zahtevajo vedno boljše prakse za uspešno tekmovanje z drugimi organizacijami. Zato je tudi pridobivanje in posedovanja znanja na tem področju vedno bolj zahtevno. Pri nas pa se reševanja organizacijskih problemov lotevamo tako kot, da bi za vse bolezni uporabljali eno in isto zdravilo. Eni bi uporabljali aspirin (acetilsalicilna kislina), drugi pa prisegajo na lekadol (paracetamol).

Malce »pametovanja«

Stalno sicer trobim isto pa ni nobenega učinka. Pogosto se mi tudi pomilovalno nasmehnejo češ, kaj boš ti nepomembni uradniček (ali učiteljček) razlagal nam, ki smo vendar izkušeni direktorji, politiki ipd. Eden izmed mojih bivših šefov, mi je enkrat rekel, naj mu v nekaj besedah razložim to »mojo organizacijsko znanost« pa sem mu odgovoril, da bom to storil, ko bo on meni v par besedah razložil pravno znanost. Oba sva namreč magistrirala, vsak na svojem področju. Bom pa tokrat poskusil razložiti na moj »klasičen način« (to je namreč začetek mojih predavanj).

Pojem (izraz) ekonomija izvira iz grške besede za posestvo, gospodarstvo, upravo (oeconomia). Vodenje in upravljanje posesti je zahtevalo tri dejavnosti, ki jih je izvajal ekonom, gr. oecomomos (oikos dom, nomos pravilo, zakon) – lastnik oz. upravitelj posestva:

– definiranje in sankcioniranje pravil igre – iz česar so se razvile pravne znanosti;

– pregled nad finančnimi tokovi, nabava, prodaja ipd. – iz česar so se razvile ekonomske znanosti in

– vodenje ter upravljanje iz česar so se razvile organizacijske znanosti.

V obdobju od nam znanega začetka civilizacije do industrijske revolucije je bilo najpomembnejše pravo. Ekonomska učinkovitost in sposobnost upravljanja sta bila drugotnega pomena. Za pridobivanje osnovnih življenjskih potreb je bilo predvsem pomembno:

– pravno urediti odnose med člani pose…