Iskanje
Vprašanje bralca Roberta: »Kdaj se je uveljavil popolni odpustek? Na osnovi katerih razlogov je bil uveden? Kako so se določili pogoji za popolni odpustek? Naloga nas kristjanov je zelo majhna v primerjavi z velikostjo (obsegom) odpustka. Za popolni odpustek je pogoj molitev po namenu svetega očeta, zakaj?«
Spoštovani gospod Robert,
prejel sem vaše vprašanje glede odpustkov. Zelo aktualno je, še posebej zato, ker smo na nedeljo svete družine konec koledarskega leta 2025 končali jubilejno sveto leto, v katerem so verniki ob številnih priložnostih mogli prejemati odpustke ter poglobiti zavedanje o Božji bližini in usmiljeni ljubezni.
Odpustki imajo v Cerkvi dolgo in živo tradicijo, ki sega v prva stoletja krščanstva. Že takrat je Cerkev po zakramentalnem odpuščanju grehov spremljala vernike na poti pokore, spreobrnjenja in duhovnega zorenja. Postopoma se je utrdilo prepričanje, da greh poleg osebne krivde povzroča tudi posledice, ki prizadenejo notranjo urejenost človeka in ranijo občestvo. Zaradi tega je Cerkev pod vodstvom svojih pastirjev iskala poti, kako vernikom pomagati pri celostnem duhovnem ozdravljenju, in tako se je razvila praksa odpustkov kot izraz materinske skrbi Cerkve za zveličanje svojih otrok.
Odpustek ostaja dar Božje milosti, ki izvira iz Kristusove daritve in njegove brezmejne ljubezni.
Teološka podlaga odpustkov temelji na razodetju in veri v občestvo svetih. Apostolska konstitucija Indulgentiarum doctrina (1967) papeža Pavla VI. (1963–1978) poudarja, da greh poruši red ljubezni in pravičnosti ter oslabi duhovno ravnovesje posameznika in skupnosti. Zakrament sprave obnovi prijateljstvo z Bogom, pot očiščevanja pa vodi k nadaljnji rasti v svetosti. Odpustek pomeni, da Cerkev iz zaklada zasluženj Kristusa in svetnikov pomaga verniku pri odpravi teh posledic in ga usmerja k polnejšemu življenju v milosti. Takšen odpustek kristjan pod določenimi pogoji prejme zase ali ga nameni za rajne, po službi Cerkve, ki kot srednica odrešenja posreduje zaklad zasluženj Kristusa in svetnikov.
To učenje povzema tudi Katekizem Katoliške Cerkve v točkah 1471–1479, kjer je odpustek opisan kot odpuščanje časne kazni za grehe, katerih krivda je že odpuščena. Katekizem poudarja, da se odpustek opira na duhovni zaklad Cerkve, v katerem imajo osrednje mesto zasluženja Jezusa Kristusa ter molitve in dobra dela Device Marije in svetnikov. V tem se razodeva globoka povezanost med člani Cerkve na zemlji, dušami v vicah in zveličanimi v nebesih.
V tem se razodeva globoka povezanost med člani Cerkve na zemlji, dušami v vicah in zveličanimi v nebesih.
Pogoji za popolni odpustek razkrivajo bistvo krščanskega življenja. Odpustek ostaja dar Božje milosti, ki izvira iz Kristusove daritve in njegove brezmejne ljubezni. Cerkev zato določa pogoje, ki vernika vodijo k notranji prenovi: iskreno nenavezanost na vsak greh, tudi mali, zakramentalno spoved, sveto obhajilo ter molitev po namenu svetega očeta. Ta molitev se praviloma izrazi z molitvami Oče naš, Zdrava Marija in Slava Očetu ter izraža vero in zavestno povezanost z vesoljno Cerkvijo in njenim vidnim pastirjem, vsakokratnim papežem, ki kot naslednik apostola Petra opravlja službo Kristusovega namestnika na zemlji.
Odpustki tako spodbujajo vero, upanje in ljubezen ter vabijo k odgovornemu krščanskemu življenju, ki se v občestvu Cerkve odpira večnosti in polnosti Božjega kraljestva.
Prišlo je do napake pri nalaganju naslednjega članka.
KONTAKTI
LOKACIJA
Družina d. o. o.
Krekov trg 1
1001 Ljubljana
Read the full article at Družina →
Slovenia