Na zadnji redni seji Mestne občine Maribor je mestnega svetnika Dejana Kaloha zanimalo, kako proaktivna je občina pri pridobivanju domačih ali tujih investitorjev, ki bi v mesto pripeljali nova delovna mesta in posledično poskrbeli za razvoj Maribora. Župan Mestne občine Maribor Saša Arsenovič je pojasnil, da ima vsak teden sestanke z morebitnimi investitorji, vendar pa da ga bolj kot tuji investitorji skrbi dejstvo, da v Mariboru čaka več neuresničenih projektov, s katerimi bi mesto pridobilo nujno potrebne stanovanjske kapacitete.
Kdo sprejema odločitve?
Mestna občina Maribor je pojasnila, da je v postopkih priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine odgovorno Ministrstvo za kulturo , ki mora izdati pozitivno mnenje. Svoje mnenje oblikuje na podlagi strokovnih stališč pristojne območne enote Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS).
Na pozitivno mnenje čaka šest projektov
Kot so pojasnili na mariborski občini, je trenutno pri šestih OPPN onemogočeno nadaljevanje postopkov priprave oziroma sprejema prostorskih aktov, ker so bile v postopku pridobljene smernice oziroma mnenja Ministrstva za kulturo, iz katerih izhaja, da predlagane prostorske rešitve z vidika varstva kulturne dediščine niso sprejemljive, oziroma so bila že izdana negativna prva mnenja na osnutke OPPN.
Kljub številnim poskusom usklajevanja ter prilagajanja posameznih rešitev stališčem nosilca urejanja prostora pozitivnih mnenj do danes še niso uspeli pridobiti.
Po večini gre za stanovanjske komplekse
Na pozitivno mnenje s strani Ministrstva za kulturo čakajo projekti, ki bi v mestu poskrbeli za nova stanovanja in poslovne prostore, med katere sodijo novogradnje na Ruški cesti, na Taborskem nabrežju, pri Ljudskem Vrtu, v Gledališki ulici, na Ribiški ulici ter tik ob Mariboxu.
Mestna občina Maribor ob tem pojasnjuje, da nekateri postopki usklajevanja trajajo že več kot tri leta, ob tem pa ocenjujejo, da skupna potencialna investicijska vrednost projektov znaša med 500 in 800 milijoni evrov.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije želi ohraniti kulturno dediščino
O tem, zakaj se projekti ne nadaljujejo, smo povprašali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V svojem odgovoru pojasnjujejo, da so čakajoči projekti trenutno v fazi načrtovanja na prostorski ravni, saj je za vse navedene projekte potrebno sprejeti občinske podrobne prostorske načrte (OPPN).
Nosilec urejanja prostora za področje varstva kulturne dediščine je Ministrstvo za kulturo , Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije pa v teh postopkih sodeluje s pripravo strokovnih podlag in gradiv. Pri tem poudarjajo, da zavod v svojih strokovnih gradivih presoja vplive načrtovanih ureditev na kulturno dediščino ter opredeljuje izhodišča za njeno varovanje.
Vsak od navedenih projektov ima svoje posebnosti in s tem različne vplive na dediščino. Skupno pa je, da so predvideni posegi umeščeni v varovano območje historičnega jedra Maribora, zato je potrebno skrbno usklajevanje razvojnih pobud z zahtevami varstva kulturne dediščine. Posebno pozornost pri tem predstavljajo predlagani gabariti novih objektov in njihovo razmerje do obstoječe zgodovinske pozidave.
Pri nekaterih manjših projektih so bila izdana pozitivna mnenja
Mestna občina Maribor je razkrila, da se v zadnjem času nobeden od večjih OPPN projektov ni premaknil naprej , so pa vendarle dobili pozitivna mnenja na drugih območjih oziroma pri projektih izven območij varstva kulturne dediščine.
Ali ZVKDS presega svoja pooblastila?
Kot so še zapisali pri Mestni občini Maribor, sektor za urejanje prostora Mestne občine Maribor ugotavlja, da območna enota ZVKDS določbe predpisov s področja varstva kulturne dediščine pogosto razlaga na način, ki skozi izdajo smernic in mnenj pomembno vpliva tudi na prostorske rešitve, ne zgolj na presojo njihove skladnosti z vidika varovanih sestavin kulturne dediščine.
Usklajevanja potekajo že dve leti brez napredka
Kdaj in če bodo zgoraj navedeni projekti lahko dejansko zaživeli, ostaja neznanka. Pri Mestni občini Maribor opozarjajo, da usklajevanja z območno enoto ZVKDS in Ministrstvom za kulturo glede predmetnih vprašanj potekajo že več kot dve leti , vendar kljub številnim usklajevalnim sestankom, dodatnim pojasnilom in prizadevanjem za poenotenje strokovnih stališč do uskladitve še vedno ni prišlo.
»Postopke dodatno obremenjujejo dolgi odzivni roki ter potreba po večkratnem opozarjanju in urgiranju za pridobitev odgovorov oziroma stališč, kar otežuje učinkovito in časovno predvidljivo pripravo prostorskih aktov«, dodajajo na Mestni občini Maribor.
Umeščanje novih objektov v zgodovinsko jedro ne sme negativno vplivati na kulturno dediščino
Pri ZVDKS pa medtem poudarjajo, da ne izdajajo mnenj v postopkih sprejemanja občinskih podrobnih prostorskih načrtov, temveč zgolj pripravljajo strokovne podlage za mnenjedajalca.
»Na splošno je pri umeščanju novih objektov v zgodovinsko mestno jedro pomembn…
Read the full article at Maribor24 →
Slovenia