"Tujci so ponovno postali izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne samouprave"

Slovenija

Odziv na predviden odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom t. i. tretjih držav

15. junij 2026 ob 12.12

• Zadnji poseg: 15. junij 2026 ob 12.56 •

Ljubljana - MMC RTV SLO

G. C.

Odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah je sporen, saj omejuje politične pravice skupini prebivalcev, ki so jih pridobili pred več kot dvema desetletjema, poudarjajo predstavniki več društev in nevladnih organizacij.

Izjava več deset društev in nevladnih organizacij. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo

DZ na izredni seji odloča o spremembah zakona o lokalnih volitvah. Predlagatelji zakona SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resni.ca pa menijo, da bi morala biti volilna pravica na lokalni ravni vezana predvsem na državljanstvo.

Oglas

Predstavniki in predstavnice več deset društev in nevladnih organizacij so na Trgu Republike predstavili skupno izjavo, v kateri so poudarili, da se " odvzema volilno pravico državljanom tretjih držav, ki v Sloveniji živijo že vrsto let, delajo, plačujejo davke, vzgajajo otroke, soustvarjajo lokalne skupnosti in predstavljajo njihov nepogrešljivi del ."

" Sprememba je sporna, saj omejuje politične pravice skupini prebivalcev, ki so jih pridobili pred več kot dvema desetletjema. Obravnavana je bila po skrajšanem zakonodajnem postopku in na začetku mandata, s čimer je onemogočena širša javna in strokovna razprava, ki bi jo takšen poseg v demokratične standarde nedvomno zahteval, gre za spodkopavanje politične participacije v širšem smislu, saj se volilna zakonodaja spreminja tik pred jesenskimi lokalnimi volitvami, odvzem volilne pravice bo utišal približno sto tisoč glasov. Volilno pravico spreminja v politično orodje, morda v hiter obliž, s katerim naj bi se v narekovajih pomirila javnost v času vse večje globalne negotovosti in draginje. Tujci so ponovno postali izgovor za preusmerjanje pozornosti od številnih težav lokalne samouprave. Pri tem se sprašujemo, ali niso predlagatelji odvzeli volilne pravice tudi tistim upravičencem, ki so zanje glasovali na preteklih lokalnih volitvah ," je dejala Katja Utroša iz civilne iniciative Info Kolpa.

Napovedali so tudi zbiranje podpisov za peticijo, hkrati pa nameravajo nove zakonodajne spremembe, če bodo sprejete, dati v presojo tudi ustavnim sodnikom.

" Politične pravice imajo tudi ljudje, ki v skupnosti trajno živijo, čeprav niso njeni državljani. Sodobne demokracije ne temeljijo zgolj na načelu večine, temveč tudi na varstvu manjšin, človekovih pravicah, ustavnih omejitvah oblasti in vključevanju skupin, ki nimajo politične moči. V demokratičnih ureditvah vprašanje ni le, kdo zmaga na volitvah, temveč tudi kdo je v politično skupnost sploh vključen, gre za temeljno vprašanje, ali Republika Slovenija tujce s stalnim prebivališčem razume kot enakovreden del lokalnih skupnosti, v katerih živijo. Vprašanje za to ni le, komu je danes bil odvzet glas, ključno vprašanje je, kakšno demokracijo želimo graditi ," pa je dejala Lana Zdravkovič iz Mirovnega inštituta.

Varuhinja: Hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave

Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek opozarja, da so predlagane spremembe sporne z vidika skladnosti s predmetom in namenom konvencije Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. V sporočilu za javnost so pri Varuhu izpostavili, da " hitro spreminjane zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države ".

Obrazložitev, da se spremembe zakona sprejemajo po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevne, po mnenju Varuhinje ne vzdrži, kot skrb vzbujajoče pa so označili, da se spremembe zakona sprejemajo brez utemeljitve odvzema volilne pravice. Po mnenju Varuhinje bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, treba narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov.

Volilno pravico na lokalnih volitvah ima nekaj več kot 100 tisoč tujcev iz t. i. tretjih držav

Po podatkih MNZ-ja bi imelo na letošnjih lokalnih volitvah možnost glasovati 103.874 tujcev, državljanov tretjih držav, s prijavljenim stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki so polnoletni na dan glasovanja, Več kot petina izmed njih živi v Ljubljani (21.938), sledijo pa Maribor (9025), Celje (4053), Koper (3854), Kranj (3792), Velenje (3023), Novo mesto (2618), Jesenice (2167), Domžale (1941), Nova Gorica (1915), Kamnik (1440), Izola (1437), Grosuplje (1385), Krško (1361), Postojna (1.286), Piran (1220), Žalec (1101), Vrhnika (1096), Ptuj (1074) in Sežana (1050).

Oglas