The Third World will be a long chapter for itself.

Ko se v Sloveniji sprehodimo skozi supermarket, redko pomislimo, da je vsak izdelek na polici rezultat zapletenih mednarodnih verig. Banane iz Latinske

Amerike, elektronika iz Azije, farmacevtski izdelki iz Afrike – vse to se steka v naš vsakdan, kot da je samoumevno.

A za vsako škatlico čaja, za vsakim telefonom in za vsakim kosom oblačila stoji nešteto rok, procesov, transportnih poti in odločitev, ki se odvijajo daleč stran od naših oči. Slovenija je majhna država, a njeno gospodarstvo je izrazito izvozno usmerjeno: več kot dve tretjini BDP nastane v trgovini s tujino. To pomeni, da smo od globalne trgovine ne le odvisni, temveč vanjo tudi globoko vpeti – tako zelo, da bi se brez nje naš vsakdan ustavil že v nekaj dneh.

Toda ta povezanost ima svojo ceno. Nihanja na svetovnih trgih energentov se takoj poznajo na naših položnicah. Pomanjkanje čipov v Aziji lahko ustavi proizvodnjo avtomobilov v Sloveniji. Zaprtje Sueškega prekopa zaradi enega nasedlega ladijskega velikana je pred časom povzročilo zamude, ki so jih občutili tudi slovenski potrošniki. Pandemija je razkrila, kako krhke so dobavne verige – ko se je ustavila proizvodnja zaščitne opreme na Kitajskem, so prazne police občutili tudi slovenski zdravstveni delavci. V zadnjem času je tipičen...