Slovenija
06. 06. 2026, 14:48
Marcel
Krek
V Kočevskem rogu, na prizorišču ene največjih tragedij slovenske zgodovine, je danes (v soboto, 6. junija 2026), potekala vsakoletna obletna sveta maša in spominska slovesnost za žrtve povojnih zunajsodnih pobojev. Velika množica romarjev in sorodnikov pobitih se je tokrat že drugo leto zapored zbrala pri jami pod Macesnovo gorico.Sveto mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference msgr. dr. Andrej Saje. V nadaljevanju spominske slovesnosti je po maši zbrane nagovoril prof. ddr. Klemen Jaklič. Njegov govor objavljamo v celoti.
Macesnova gorica kot simbol slovenskega trpljenja in prelom z molkom
Ta lokacija je v zadnjih letih v javni zavesti nadomestila prejšnje osrednje spominsko mesto pri breznu pod Krenom, saj so raziskave potrdile, da so bili prav pod Macesnovo gorico v juniju 1945 zunajsodno pobiti predvsem slovenski fantje in možje.
Letošnji spominski dan je imel poseben družbeni in zakonodajni odmev, saj je slovesnost potekala kmalu po sprejetju novele zakona o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Ta novela je slovenski družbi vrnila 17. maj kot nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja, hkrati pa je zakonsko omogočila dolgo pričakovani prenos in pokop posmrtnih ostankov roških žrtev na osrednje ljubljansko pokopališče Žale.
Narod, ki ne pokoplje svojih mrtvih, ostaja ujetnik svoje preteklosti.
Z današnjo udeležbo na spominski maši v Kočevskem rogu poudarjamo pomen dostojnega pokopa vseh mrtvih. Pred kratkim sprejet zakon je korak k temu, da Slovenija pokaže svojo družbeno zrelost in spoštovanje… pic.twitter.com/j7WaFX7dpH
— NSi (@NovaSlovenija) June 6, 2026
Zgodovinski okvir Macesnove gorice je pretresljiv. Arheologi so leta 2022 iz brezna izkopali posmrtne ostanke 3450 moških, večinoma slovenskih domobrancev, ki so jih partizanske sile brezna pobile med 2. in 10. junijem 1945, nato pa vhod v jamo minirale, da bi zabrisale sledi. Dolgo časa so ti ostanki ležali v neprimernih prostorih kočevske komunale, nato pa so bili po navodilu prejšnje vlade začasno preneseni v državno kostnico v Škofji Loki, kar pa je velik del javnosti in politike prepoznal kot nepietetno rešitev. Nova zakonodaja sedaj odpira pot do dostojnega pokopa v prestolnici.
Zgodovinarji ocenjujejo, da je v celotnem Kočevskem rogu v več grobiščih končalo do 30.000 žrtev. Če so v breznu pod Krenom večinoma pokopane žrtve drugih narodnosti nekdanje skupne države, pa Macesnova gorica predstavlja epcenter slovenske narodne bolečine. Javni in institucionalni spomin na te dogodke se je sicer začel že 8. julija 1990 s prelomno spominsko mašo, ki je končala desetletja zaukazanega in policijsko nadzorovanega molka. Vendar pa, kot kažejo družbena dogajanja, spravni proces, ki se je takrat začel, še zdaleč ni končan.
Pridiga škofa Sajeta: Pravica do groba krepi temelje zaupanja
Sveto mašo je ob somaševanju številnih duhovnikov daroval novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference (SŠK) msgr. dr. Andrej Saje. V svoji pridigi z naslovom "Blagor tistim, ki delajo za mir2 – Od odprtih grobov do odprtih src se je oprl na svetopisemske podobe preroka Ezekiela in poudaril, da je Macesnova gorica kraj, kjer se slovenska zgodovina dotika najglobljih vprašanj človekovega dostojanstva in resnice.
Škof Saje je izrazil hvaležnost za sprejetje novega zakona, ki omogoča pokop žrtev na Žalah, ter poudaril, da je skrb za pokojne temeljno znamenje človeške kulture. "Vsak človek ima pravico do imena in do groba. Kadar narod spoštljivo poskrbi za svoje pokojne, krepi temelje medsebojnega spoštovanja in zaupanja," je dejal. Poudaril je, da krščanska vera uči, da prihodnosti ni mogoče graditi na pozabi, ampak le na resnici.
Sprava po Sajetovih besedah ni politični ali zgodovinski projekt, temveč duhovna pot očiščenja spomina in ponovnega odkrivanja bratstva, kjer se morajo srečati resnica, pravičnost, usmiljenje in mir. Pokojne in tudi storilce nasilnih dejanj je izročil Božjemu usmiljenju, narodu pa zaželel modrosti in poguma za gradnjo prihodnosti.
Znamenje ob robu brezna
© Mateja Subotičanec
Ddr. Klemen Jaklič: "Slovenski holokavst" in pravna realnost zločina
Po zaključku liturgičnega dela je v kulturnem programu zbrane nagovoril prof. ddr. Klemen Jaklič, nekdanji sodnik Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Njegov nastop je bil izjemno oster in pravno argumentiran. Jaklič je povojne poboje, ki jih je izvedla komunistična oblast, nedvoumno označil za zločin proti človečnosti.
Opozoril je, da so že v času teh dogodkov veljala jasna načela mednarodnega prava in ženevskih konvencij, ki so strogo prepovedovala nasilje nad ujetniki, samovoljne usmrtitve in kolektivno krivdo. "Zato pravno gledano tu ni mogoč noben izgovor. Tu pod Macesnovo gorico, na Teharjah, Hrastniškem hribu in premnogih drugih krajih se je izvajal slovenski holokavst, najtemnejši odklon slovenske zgodovine," je bil neposreden ne…
Read the full article at Radio Ognjišče →
Slovenia