Evropska direktiva o preglednosti plač je bila sprejeta leta 2023, v skladu z novimi pravili pa bi morala podjetja v Evropski uniji razkriti informacije o plačah in ukrepati, če bo njihova plačna vrzel med spoloma večja od 5 odstotkov. Direktiva med drugim vključuje tudi določbe o odškodnini za žrtve diskriminacije pri plačilu in kaznih, vključno z globami, za delodajalce, ki kršijo pravila.
Cilj je odpraviti diskriminacijo
Boljša preglednost plačil je namenjena odpraviti diskriminacijo pri plačilu na delovnem mestu in prispevati k odpravi plačne vrzeli med spoloma. Preglednost plačil lahko z nizom zavezujočih ukrepov prispeva k opolnomočenju zaposlenih, da bodo lažje uveljavljali svojo pravico do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.
Ženske še vedno zaslužijo manj kot moški
Sodeč po podatkih, je bila slaba preglednost plačil ena od glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma, ki je na evropski ravni še vedno približno 11 odstotkov, kar pomeni, da ženske za enako delo ali delo enake vrednosti v povprečju zaslužijo 11 odstotkov manj na uro kot moški. Plačna vrzel naj bi posledično tudi vplivala negativno na kakovost življenja žensk. V Sloveniji naj bi po zadnjih podatkih ta vrzel znašala 5 odstotkov.
Obvestilo o začetni plači in razponu plačila za oglaševana delovna mesta
Direktiva bi po novem določala obveznost delodajalcev, da iskalce zaposlitve obvestijo o začetni plači ali razponu plačila za oglaševana delovna mesta, bodisi v obvestilu o prostem delovnem mestu bodisi pred razgovorom. Delodajalci prav tako ne bodo smeli vprašati kandidatov o njihovih plačilih v prejšnjih delovnih razmerjih.
Pravica do informacij
Delavci in delavke bodo po sklenitvi delovnega razmerja imeli tudi pravico, da od svojih delodajalcev pridobijo informacije o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu, za kategorije zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti in merilih za določanje plače in poklicnega napredovanja, ki morajo biti objektivna in nevtralna glede na spol.
Po določbah Direktive imajo delavci pravico, da v pisni obliki prejmejo informacije o svoji osebni ravni plačila in o povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu za kategorije delavcev, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti kot oni sami.
Obveznost poročanja državnim organom
Direktiva prav tako določa, da bodo podjetja morala pristojnemu nacionalnemu organu letno poročati o razliki v plačilu med spoloma v svoji organizaciji.
Delodajalcem, torej javnim in zasebnim podjetjem v EU z več kot 100 zaposlenimi se nalaga obveznost poročanja o različnih vidikih razlik v plačilu med spoloma:
za delodajalce z več kot 250 zaposlenimi velja prva obveznost poročanja 7. junija 2027, nato pa vsako leto,
za delodajalce z od 150 do 249 zaposlenimi je prva obveznost poročanja 7. junija 2027, nato pa vsaka tri leta,
za delodajalce z več kot 100 zaposlenimi se obveznost poročanja začne 7. junija 2031, nato pa vsaka tri leta.
Možne tudi odškodnine zaradi diskriminacije
Delavci in delavke, ki so bili žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola, bodo po zaslugi direktive lahko sprejele odškodnino, vključno s popolno izterjavo zapadlih plačil in s tem povezanih dodatkov ali plačil v naravi. V primerih diskriminacije, je po navadi moral krivdo dokazati zaposleni, po novem pa bo delodajalec tisti, ki bo moral dokazati, da ni kršil pravil EU o enakem plačilu in preglednosti plačil. Kazni za kršitve bodo morale biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter bodo vključevale globe.
Uveljavitev direktive v nacionalno zakonodajo
Direktiva EU o krepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti je začela veljati 6. junija 2023, države članice pa so bile zavezane uveljaviti zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 7. junija 2026. Združenje delodajalcev Slovenije je že lani prejelo veliko število vprašanj o tematiki, obstajala pa je bojazen, da bi napačna ali vsaj nenatančna tolmačenja rezultirala v posledično prenormirani nacionalni zakonodaji.
Združenje delodajalcev Slovenije si želi odlog
Kot so zapisali pri Združenju delodajalcev Slovenije, se zavedajo obveznosti prenosa direktive v slovenski pravni red, hkrati pa že dalj časa opozarjajo, da si v okviru krovne evropske organizacije BusinessEurope prizadevajo za odlog uveljavitve direktive in resen razmislek o spremembi le te, saj je v neskladju z določeno evropsko področno zakonodajo, hkrati pa povzroča nesorazmerno visoko administrativno breme pri evropskih delodajalcih.
Interpretacija 5.člena direktive
Eden izmed najbolj bistvenih členov direktive je 5. člen, v katerem je zapisano, da imajo iskalci zaposlitve pravico, da od potencialnega delodajalca prejmejo informacije o začetnem plačilu ali njegovem razponu, ki temelji na objektivnih in spolno nevtralnih merilih, za zadevno delovno mesto in o ustreznih določbah kolektivne pogodbe, ki jo delodajalec uporablja za to delovno mesto, kadar je ustrezno.
Take…
Read the full article at Maribor24 →