Venezuelska valuta hitro izgublja vrednost, inflacija se pospešuje, gospodarska proizvodnja slabi in ameriški dolarji postajajo redki. In vsi s sprašujejo, kje je denar, ki ga Venezuela dobi s prodajo svoje nafte v tujino.
V začetku letošnjega leta, 3. januarja, so ameriške sile v bliskoviti vojaški akciji zajele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegovo ženo Cilio Flores . Dotedanja podpredsednica Delcy Rodriguez je postala vršilka dolžnosti predsednice države, dejansko pa je država postala nekakšen ameriški protektorat.
Kaj se dogaja v državi, ki je v senci vojne proti Iranu?
Ker je 28. februarja ameriški predsednik Donald Trump skupaj z Izraelom napadel Iran (verjetno tudi opogumljen z uspehom svoje bliskovite vojaške akcije proti Venezueli), se je Venezuela premaknila v senco bližnjevzhodne vojne.
Kaj se zdaj dogaja v državi, ki ji je od leta 2013 do letošnjega 3. januarja vse manj demokratično in vse bolj avtoritarno vladal chavist Maduro?
Je to začetek politične otoplitve?
Kot piše britanski medij The Guardian, se je po padcu Madure zagotovo začela politična otoplitev. Podobe Madure na zidovih so bile prebarvane, njegovi portreti so bili tiho odstranjeni iz nekaterih vladnih pisarn, tuji novinarji pa so prvič po volitvah leta 2024 lahko vstopili v državo.
Na oblasti v Caracasu je Delcy Rodriguez, ki je nekdanja sodelavka zajetega predsednika Nicolasa Madura. Vse kaže, da je sklenila dogovor z Washingtonom: venezuelska nafta v zameno za ohranitev oblasti. Za zdaj nič ne kaže, da bodo v Venezueli zelo kmalu nove demokratične volitve.
Številne politične zapornike so izpustili, disidenti pa so se pojavili iz skrivališč ali vrnili iz izgnanstva, da bi nadaljevali prizadevanja za prehod države nazaj v demokracijo.
Kdaj bodo v Venezueli demokratične volitve?
Toda poleg navdušenja in optimizma obstajata tudi zmedenost in zaskrbljenost zaradi dejstva, da Madurov padec ni privedel do popolne spremembe režima ali demokratizacije, temveč do nenavadnega zbliževanja med avtoritarnimi zavezniki padlega diktatorja in njihovimi dolgoletnimi sovražniki v Washingtonu, piše The Guardian.
Trump je Rodriguezovo večkrat pohvalil kot odlično partnerico, medtem ko nova venezuelska voditeljica ni dala nobenega namiga, da prihajajo nove volitve. "Ne vem, nekoč," je odvrnila, ko so jo nedavno vprašali, kdaj bi lahko bile volitve.
Venezuelsko gledališče absurda?
Eden od tujih diplomatov v Caracasu je britanskemu mediju glede nenavadnega dogajanja v Venezueli in sodelovanja med Trumpom in venezuelsko oblastjo dejal, da je to gledališče absurda.
Analitiki pravijo, da poroka iz koristoljubja med Washingtonom in Caracasom izvira iz Trumpove želje po dostopu do ogromnih venezuelskih naftnih rezerv in po nekakšni zunanjepolitični zmagi sredi poloma v Iranu ter iz odločenosti Rodriguezove, da ohrani oblast in reši politično gibanje, ki ga je socialist Hugo Chavez ustanovil pred več kot 25 leti.
Kaj se dogaja z venezuelsko nafto?
Ker je Venezuela država z največjimi ocenjenimi zaloge nafte na svetu in ker je bil nadzor nad venezuelsko nafto eden od pomembnih vzgibov za ameriško vojaško posredovanje, se seveda postavlja vprašanje, kaj je z venezuelskim naftnim bumom.
Venezuelski ekonomist Ricardo Hausmann , ki je bil v 90. letih preteklega stoletja venezuelski minister za gospodarsko načrtovanje in član uprave venezuelske centralne banke, v svojem komentarju, objavljenem na spletni mnenjski strani Project Syndicate, piše, da se je proizvodnja nafte v Venezueli povečala, čeprav le nekoliko.
Zakaj Venezuela na plava v naftnih dolarjih?
Konec lanskega leta so Venezuelci črpali 908 tisoč sodčkov na dan, aprila letos pa 1,03 milijona sodčka na dan. Ker ZDA dejansko nadzorujejo prihodke države od nafte, je cena venezuelske surove nafte – ki se je nekoč zaradi ameriških sankcij prodajala z velikimi popusti – zdaj zaradi iransko-iraške vojne bistveno bližje visokim mednarodnim cenam.
V prvih mesecih po Madurovem padcu se je črpanje nafte le malenkostno povečalo (verjetno bodo potrebne dodatne naložbe v obnovo naftne infrastrukture, da se bo ta izrazito povečala). Tudi venezuelsko gospodarstvo je še vedno v upadu, inflacija se povečuje, venezuelska valuta bolivar pa izgublja vrednost.
Teoretično bi morala Venezuela plavati v dolarjih, piše Hausmann in se ob tem sprašuje, ali je res tako. Makroekonomski podatki namreč kažejo povsem drugačno sliko kot zmagoslavne izjave iz Caracasa in Washingtona.
Venezuelska valuta izgublja vrednost, gospodarstvo upada, inflacija narašča ...
Od Madurove odstavitve se je uradni menjalni tečaj znižal za več kot 70 odstotkov. V istem obdobju se je menjalni tečaj ameriškega dolarja na vzporednem trgu dvignil s 585 bolivarjev na več kot 730. To je kar 32-odstotna premija nad uradnim tečajem.
"To še zdaleč ni naftni razcvet. Ko države doživijo povečanje izvoznih prihodkov, pritečejo tuje valute in valute se običajno stabilizirajo ali zvišajo. Vendar pa se Venezuela giblje v nasprotni sm…
Read the full article at Siol.net →
Slovenia