Ministrstvo za zunanje zadeve je ugodilo zahtevi Oštra za razkritje gradiva v zvezi z intervencijo v tožbi Južne Afrike zoper Izrael pred meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ). »Slovenija se za intervencijo odloča, ker ima kot pogodbenica konvencije o genocidu neposreden interes za ohranitev integritete konvencije,« je med drugim zapisano v dokumentu. Kot je znano, se vlada na koncu za ta korak tik pred volitvami sicer ni odločila.
Gradivo, ki ga je vlada obravnavala na za javnost zaprti seji 12. marca letos, so vladni organi dolgo skrivali. Označeno je bilo s stopnjo tajnosti interno, saj naj bi bili ob razkritju ogroženi državni interesi.
Oštro je zoper to odločitev vložil več pritožb, v katerih smo oporekali slabo utemeljenim razlogom za tajnost in poudarjali velik javni interes za razkritje gradiva.
Južnoafriška tožba zoper Izrael in nekatere druge teme, kot sta bili afera Black Cube in umik RTV Slovenija z Evrovizije, so močno zaznamovale družbeno in politično dogajanje zadnjih mesecev. Nazadnje je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki je pripravilo vladno gradivo, stopnjo tajnosti umaknilo, saj da interesi Slovenije zdaj niso več ogroženi.
V gradivu je sicer ministrstvo pojasnilo, da se Slovenija »v tem postopku ne postavlja na nobeno stran, prav tako pa njena intervencija ne pomeni neposredne obtožbe Izraela ali polne podpore vsem trditvam Južne Afrike«, temveč se »osredotoča izključno na pravna vprašanja interpretacije konvencije«.
Država želi utrditi vlogo zagovornice mednarodnega prava, pri čemer jo vodita tako moralna odgovornost kot njena zgodovinska izkušnja, ki potrjujeta izjemen pomen preventivnega delovanja mednarodne skupnosti, ko gre za najhujša kazniva dejanja, je še zapisano v gradivu. »Boj proti nekaznovanosti je dolgoletna prednostna naloga zunanje politike Slovenije.«
V gradivu neposrednih obtožb zoper Izrael zaradi genocida ni, vsebuje pa opombo, da Slovenija že ves čas opozarja na kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic v Gazi. Gradivo je bistveno bolj benigno od siceršnjih nastopov predstavnikov države zoper Izrael v zadnjem letu dni. Prepričanje, da se v Gazi dogaja genocid, je na najvišji politični in diplomatski ravni, v evropskem parlamentu, 21. maja lani izrazila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Zunanja ministrica v odhajanju Tanja Fajon je enako stališče izrazila septembra lani na zasedanju generalne skupščine OZN in tudi premier v odhajanju Robert Golob je javno spregovoril o genocidu v Gazi.
Slovenija je v času genocida sprejela več ukrepov zoper Izrael ‒ razglasila je ukrepe proti izraelskemu premierju Benjaminu Netanjahuju in dvema njegovima najbolj radikalnima ministroma ter prepovedala uvoz, izvoz in tranzit orožja v Izrael in iz njega. Junija 2024 je tudi priznala Palestino. Vlada je kljub temu z glasovanjem o pridružitvi oziroma intervenciji v tožbi pred ICJ odlašala do skrajnega roka, 12. marca letos, sklepa o tem pa nato ni sprejela.
Razprava na vladni seji je potekala v tajnosti, zato je bilo glasovanje posameznih ministrov za javnost neznanka. Glede na navedbe naših sogovornikov naj bi pridružitvi tožbi nasprotovali v Gibanju Svoboda ‒ to potrjuje tudi od vsebinskega gradiva ločeni dokument, ki so ga sicer prvi pridobili na portalu Info360.
Sodeč po tem glasovalnem seznamu, za katerega smo takoj po seji vlade zaprosili tudi na Oštru (prejeli pa smo ga šele danes popoldan, nekaj ur po objavi na Info360), je bilo proti predlogu sedem ministrov Svobode, pet jih ni glasovalo, za je bila le infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek. Za so glasovali tudi vsi trije ministri iz vrst SD in minister za delo Luka Mesec. Preostala ministra Levice nista glasovala ‒ Simon Maljevac je bil odsoten, Asta Vrečko pa naj na seji ne bi bila prisotna zgolj v času glasovanja. Premier Robert Golob ni glasoval, je pa načelno podprl stališče ministrstva, je še razvidno iz glasovalnega zapisnika.
Naši sogovorniki so sicer kot glavno silo, ki je nasprotovala pridružitvi tožbe, omenjali Vojka Volka, državnega sekretarja za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade.
Volk je v odgovoru za Oštro ponovil svojo izjavo za Reporter, da so bili proti »tudi vsi, ki se v tej državi ukvarjajo z nacionalno varnostjo, proti je bila tudi večina stroke, ki je dala jasno mnenje, da je pridružitev tožbi predvsem politična gesta, ker pravnih učinkov ne bo. Del vlade je hotel, da se na zadnji seji iz političnih razlogov tožbi pridružimo navkljub ocenam in opozorilom stroke, a je zmagala stroka in zadeva je padla. Začuda je bila zaradi tega skrajno nesrečna predvsem opozicija, ki si je očitno želela, da bi vlada k tožbi pristopila.«
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je po seji javno izrazila obžalovanje, da vključitev Slovenije v sodni postopek ni bila izglasovana. Spregovorila je tudi o okoliščinah, v katerih je potekala seja – omenila je denimo različne pritiske »s strani velesil«, ki so jih doživljali politiki. V Levici so takrat menili, da je Slove…
Read the full article at Oštro →
Slovenia