(We have selected) Fast documentation arrangement for damage repair on objects after a catastrophic flood

Sreda zvečer je bila za številne kmete na Ptujsko-Dravskem polju trenutek, ko se je v nekaj minutah sesulo več mesecev dela. Toča je klestila po njivah, vrtovih, vinogradih in krmnih površinah. Kmetje zdaj ne govorijo več samo o škodi, ampak o preživetju in vprašanju, ali bodo po lanski suši in letošnji toči, čeprav smo šele v začetku poletja, sploh še zmogli nadaljevati.

Na Ptujsko-Dravskem polju jutro po neurju ni prineslo olajšanja. Prineslo je tišino, kakršna ostane po naravni nesreči – potolčene njive, zravnana žita, razcefrana koruza, uničena zelenjava, trta brez listja in kmetje, ki so zjutraj hodili med polji in vinogradi ter ugotavljali, da tam, kjer bi moral biti pridelek, ni ostalo skoraj ničesar.

Neurje, ki je v sredo zvečer prešlo čez Spodnje Podravje, ni prizadelo le ene vasi ali ene kulture. Po prvih ocenah je šlo za obsežen pas škode od širšega ptujskega območja proti Ormožu, z močno prizadetimi območji v Halozah, na Dravskem in Ptujskem polju ter v okolici občin Markovci, Gorišnica, Dornava, Kidričevo, Videm, Hajdina in Ormož. Ponekod je toča padala tako gosto, da je pobelila tla, veter pa je hkrati odkrival strehe, lomil drevesa in nosil vse, kar ni bilo pritrjeno. A največja škoda se bo, kot opozarjajo na terenu, šele pokazala. Ne samo v denarju, temveč v tem, kaj bo letos sploh še zraslo.

Vinogradi ostali brez listja, rodni les poškodovan

Na turistični kmetiji Gorjup, kjer se ukvarjajo z vinogradništvom, vinarstvom, vinotočem in turizmom, imajo okoli 18.000 trsov. Že v sredo zvečer so šli pogledat vinograd, zjutraj pa jih je pričakala slika, ki je za vinogradnika skoraj najhujša – trta brez listja, poškodovani poganjki in vprašanje, kaj bo sploh še mogoče rešiti.

Sabina Gorjup. Foto: Valentina Podplatnik

Sabina Gorjup je ob pogledu na vinograd dejala, da je treba najprej očistiti poti, odtoke in mulde, saj nove padavine lahko povzročijo dodatno škodo. Šele nato bodo lahko zaščitili trto, da se poškodbe ne bi še poglabljale. »Ničesar ni gor,« je opisovala pogled na trto. Poškodovan ni le letošnji pridelek, ampak tudi rodni les, od katerega je odvisna prihodnost vinograda.

Pri približno 50 let stari trti sorte sauvignon bodo morali iskati skrita očesca, ki bi morda še odgnala do konca sezone. Ne zato, da bi letos dobili normalen pridelek, ampak da bi trta sploh preživela za prihodnje leto.

»Prizadeto je praktično vse«

Kmetijski svetovalci KGZ Ptuj so bili že zjutraj na terenu. Po prvih ogledih so ugotavljali, da je prizadeto praktično celotno območje zavoda, od poljščin do zelenjadnic in vinogradov. Matic Leben je stanje opisal kot katastrofalno. Najbolj boleče je, da neurje ni izbiralo. Prizadeti so strna žita, koruza, buče, fižol, česen, čebula, krompir, korenje, peteršilj, solata, kapusnice, vinogradi in krmne površine.

Matic Leben. Foto: Valentina Podplatnik

Tam, kjer je bila toča najgostejša, je pridelek dobesedno zmlet. Tam, kjer je padala skupaj z močnim vetrom, so poškodbe še večje, ker so rastline ne samo potolčene, ampak tudi poležane, polomljene ali izruvane.

Sleven opozarja, da je v tem trenutku še prehitro dajati enotne strokovne nasvete. Po obilnih padavinah kmetje na številne površine niti ne morejo. Najprej bo treba počakati nekaj dni, da se vidi, kaj se bo obraslo in kaj ne. Šele nato bo mogoče odločati, ali je smiselna ponovna setev ali pa bodo kmetje letos poskušali preživeti s tem, kar je ostalo. Toda tudi ta odločitev ni preprosta. Ponovna setev pomeni nove stroške. Semena, gorivo, delo, škropiva, dodatna tveganja. Kmetje pa so v letošnjo proizvodnjo že vložili skoraj vse, kar so imeli.

Zelenjadarji ostali brez čebule, česna, solate in kapusnic

Na zelenjadarskih kmetijah je škoda še posebej neposredna, ker gre za pridelke, ki so jih ravno začeli prodajati oziroma so to nameravali v prihodnjih tednih. Tadeja Šmigoc s kmetije Gašparič je na njivi pokazala, kaj je toča pustila za seboj – uničeno ptujsko čebulo, česen, korenje, peteršilj in mladi krompir. Del krompirja so že izkopali, za čebulo pa je sezona praktično končana.

Tadeja Šmigoc. Foto: Valentina Podplatnik

»Naša ozimnica glede čebule je za letos končana,« je povedala. Tudi solata v Podgorcih je uničena. Kapusnice, zelje, brokoli in cvetača so potolčeni. Stročji fižol bo treba sejati na novo, prav tako fižol za zrnje, a tudi tu se kmetje sprašujejo, ali je 10. junija za nekatere kulture sploh še dovolj časa, da zaključijo rastno sezono. To je ena največjih dilem po toči. Na papirju se zdi ponovna setev logična. V praksi pa je odvisna od koledarja, vlage v tleh, razpoložljivega semena, stroškov in tega, ali si kmet po že vloženem denarju sploh lahko privošči nov začetek.

Živinorejci ne morejo čez noč zapreti hlevov

Posebej težko je na kmetijah, ki imajo poleg poljščin še živino. Če polja odpovejo, odpove tudi krma, in če ni domače krme, je treba hrano za živali kupiti. To pa pri današnjih cenah in nizkih odkupnih cenah mesa, mleka ali prašičev hitro poruši celotno ekonomiko kmetije. Kmet Damjan K…