V prejšnjem članku smo predstavili število verificiranih poklicnih bolezni v Sloveniji v daljšem časovnem obdobju in pravice, ki pripadajo zavarovancem v primeru uspešne verifikacije.
»Zaposleni postopek oziroma svoje pravice po novi zakonodaji slabo poznajo,« je prve izkušnje s preventivnih zdravstvenih pregledov po novem Pravilniku o poklicnih boleznih (2023) povzel Dani Mirnik, specialist medicine dela, prometa in športa.
Na možnost, da ima poklicno bolezen, morajo delavca opozoriti izvajalec medicine dela med preventivnim zdravstvenim pregledom, njegov osebni zdravnik in drugi lečeči zdravnik, zdravnik in zdravstvena komisija pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ali izvedenski organi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) med ocenjevanjem trajne nezmožnosti za delo. Pravilnik o poklicnih boleznih prav tako določa, da morajo delavca na možnost poklicne bolezni opozoriti v njegovem delovnem okolju: na primer njegov sindikalni ali delavski zaupnik, strokovni delavec za varnost in zdravje pri delu; prav tako pa ga morata na to opozoriti sam delodajalec in inšpektor za delo.
Pravilnik ne določa načina, kako je podano opozorilo delavcu, niti ne določa obveznosti, da se zaznamek o izdanem opozorilu kamorkoli uradno zabeleži.
Ugotavljanje poklicne bolezni se v skladu s 6. členom Pravilnika o poklicnih boleznih začne z vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki jo delavec vloži pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).
Na podlagi vlog, ki so jih prejeli v prvem letu verifikacije poklicnih bolezni, so na KIMDPŠ sklepali, da vlagatelji ne ločijo poklicne bolezni od bolezni, zaradi katerih je omejena njihova zmožnost za delo.
Zato se zastavlja vprašanje, ali je delavec usposobljen za pripravo vloge, na podlagi katere bo mogoče dokazati vzročno zvezo med njegovim delom in boleznijo?
Kot smo pojasnili v prvem članku, lahko s soglasjem delavca pri pripravi vloge sodelujejo izvajalec medicine dela, specialist, ki je obravnaval potencialno poklicno bolezen, izbrani osebni zdravnik ali strokovni delavec za varnost pri delu.
Lara Avsec, specialistka medicine dela, športa in prometa. Foto: Metod Blejec
Naloga delavca je zagotoviti vso dokumentacijo, da se lahko postopek do konca izpelje, kar je za nekoga brez strokovnega ozadja in podpore zahtevno, je v intervjuju za Pod črto pojasnila specialistka medicine dela, prometa in športa Lara Avsec .
Da je pomanjkljivost novega pravilnika v tem, da je prenesel vso odgovornost na delavca, meni tudi Lučka Böhm , svetovalka ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu.
Lučka Böhm, svetovalka ZSSS na področju varnosti in zdravja pri delu. Foto: Metod Blejec
»[Delavec] je tisti, ki se mora zavedati, sumiti, da ima poklicno bolezen, in on je tisti, ki se mora odločiti, da bo vložil vlogo, da se mu prizna status. (…) Edini, ki je res usposobljen, da prepozna poklicno bolezen, je izvajalec medicine dela,« je ocenila Böhm.
Kot je povedal specialist medicine dela, prometa in športa Dani Mirnik , izvajalci medicine dela delavce med preventivnimi zdravstvenimi pregledi že opozarjajo na to, da bi njihove zdravstvene težave lahko bile poklicne narave, in vodijo evidenco o tem. Toda težavi sta neenotnost in neobveznost evidence, v katero izvajalci medicine dela vpisujejo potencialne poklicne bolezni pri pregledanih delavcih.
»Sumi se v ambulantah že beležijo, vendar povsod drugače in ne centralno. Zato bi bilo smiselno pridobivati podatke iz vseh teh ambulant oz. jih obvezno zahtevati; takšen podatek lahko služi kot kazalnik kakovosti delovanja ambulante medicine dela, prometa in športa. (…) Ambulanta, ki zazna veliko potencialnih poklicnih bolezni, deluje verjetno bolj strokovno kot tista, ki jih ne odkrije nič. Podobno bi se lahko aktivnost beleženja spodbujala pri ostalih specialistih. Dokončno priznavanje pa je vedno domena KIMDPŠ oz. komisije,« je pojasnil Mirnik.
V katerih poklicih so v Sloveniji priznali največ poklicnih bolezni?
Analiza Pod črto je pokazala, da so med letoma 2013 in 2023 poklicne bolezni najpogosteje verificirali med delavci, ki opravljajo preprosta dela v rudarstvu, gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih in transportu. V omenjenih poklicih so priznali 28 poklicnih bolezni.
V analiziranem obdobju so poklicne bolezni priznavali med ugotavljanjem vzroka trajne nezmožnosti za delo na ZPIZ. Pri Pod črto smo analizirali samo podatke, ki jih je NIJZ izluščil iz evidenc ZPIZ. Poklici v letnih poročilih Interdisciplinarne skupine strokovnjakov za leti 2023 in 2024 niso navedeni po standardni klasifikaciji poklicev, zato jih v analizi nismo upoštevali.
Po številu poklicnih bolezni je na drugem mestu poklic čistilcev, pralcev in gospodinjskih pomočnikov s 17 primeri. Poklicne bolezni so bile v šestih od osmih primerih priznane tudi v poklicih za osebne storitve, pri sestavljavcih strojev, naprav in izdelkov, pri poklicih za rokodel…
Read the full article at Pod črto →
Slovenia