Po ocenah strokovnjakov bi vsako leto v Sloveniji morali odkriti in priznati več sto bolezni, ki nastanejo zaradi škodljivih posledic izpostavljenosti pri delu. Toda uradno diagnosticiramo le nekaj deset poklicnih bolezni: več kot desetkrat manj od strokovnih ocen. Zakaj jih v Sloveniji odkrijemo tako malo?
Problem ni le v nizkih številkah. Vsi delavci, delovni invalidi ali invalidski upokojenci, pri katerih poklicna bolezen ni bila uradno odkrita, ne morejo koristiti pravic, ki bi jim pripadale kot poklicno bolnim. Slovenska zakonodaja za zavarovance s priznano poklicno boleznijo namreč predvideva dodatno pravico iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako jim pripada dodatna pravica iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja, če so trajno ovirani pri delu ali invalidsko upokojeni. Brez priznane poklicne bolezni teh pravic nimajo, čeprav je delodajalec vsak mesec od bruto pla če delavca plačeval prispevek za poklicne bolezni v okviru obveznih prispevkov za socialno varnost.
V Sloveniji je bilo področje poklicnih bolezni več desetletij neurejeno, pri Pod črto problematiko spremljamo že od leta 2015.
Ugotavljanje in priznavanje poklicnih bolezni je bilo pomanjkljivo in več desetletij sistemsko neurejeno. Novi pravilnik bi morali sprejeti že leta 2013. Po letih opozarjanj na problematiko in dodatnem mednarodnem pritisku zaradi neurejenega področja priznavanja bolezni je bil leta 2023 sprejet trenutno veljavni Pravilnik o poklicnih boleznih .
Pri Pod črto smo tri leta po sprejemu novega pravilnika preverili, kakšne rezultate je prinesel v praksi. Ob tem smo preverili, kateri problemi ostajajo nerešeni in kakšna so stališča pristojnih institucij do obstoječe ureditve poklicnih bolezni in področne zakonodaje.
Po ocenah strokovnjakov bi morali letno priznati med 800 in 1000 poklicnih bolezni
Metoda Dodič Fikfak, profesorica in specialistka medicine dela, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ). Foto: Metod Blejec
»Pričakovano število poklicnih bolezni v Sloveniji je od 800 do 1000,« je za Pod črto pričakovano letno število ocenila Metoda Dodič Fikfak , profesorica in specialistka medicine dela, predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa (KIMDPŠ).
Njena ocena temelji na izkušnjah primerljivih evropskih držav glede na industrijo, kot sta Francija in Nemčija, je pojasnila. Podobno je ocenilo več specialistov medicine dela, prometa in športa v zborniku o poklicnih bolezni, ki je izšel leta 2024 ob 10. Sušnikovih dnevih.
»Glede na primerjavo z Nemčijo, s katero imamo podobno starostno strukturo zaposlenih, gospodarske dejavnosti in kulturološke značilnosti, bi torej v Sloveniji pričakovali med 700 in 1000 poklicnih bolezni letno. Podoben delež ugotavljajo v ostalih državah z urejenim sistemom priznavanja poklicnih bolezni (skandinavske države, Belgija, Nizozemska in Francija),« so v omenjenem zborniku zapisali zdravniki Dani Mirnik , Lara Avsec in Petra Cestnik Čokl .
Leta 2023 se je v Sloveniji zgodila sprememba na bolje. Ministrstvo za zdravje je na pobudo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in po posredovanju Mednarodne organizacije za delo (ILO) naredilo korak v smeri boljše ureditve poklicnih bolezni.
Sprejeli so Pravilnik o poklicnih boleznih. Po več kot treh desetletjih je podzakonski akt natančneje določil postopek verifikacije poklicne bolezni. Po novem pravilniku se ta začne z vlogo za ugotavljanje poklicne bolezni, ki jo delavec vloži pri interdisciplinarni skupini strokovnjakov za ugotavljanje poklicnih bolezni na Kliničnem inštitutu za medicino delo, prometa in športa (KIMDPŠ).
Pravilnik opredeljuje samo verifikacijo neazbestnih poklicnih bolezni, saj se za poklicne bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, uporabljajo drugi predpisi. Zato analize poklicnih azbestnih bolezni v ta članek nismo vključili.
Pred letom 2023 so neazbestne poklicne bolezni ugotavljale in priznavale invalidske komisije in izvedenski organi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) v sodelovanju z zavarovančevim osebnim zdravnikom, službo medicine dela in drugimi službami, ki jih opredeljuje Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni iz leta 2003. Predhodni pravilnik je v 4. členu hkrati določal, da se poklicna bolezen ugotavlja in dokazuje z zdravstvenim nadzorom delavcev na preventivnih zdravstvenih pregledih. Kot so pojasnili na ZPIZ, takšen postopek ni pokazal realne slike števila poklicnih bolezni, ker je bil njegov plačnik delodajalec.
Metodološko pojasnilo: Za obdobje med letoma 2013 in 2023 s svetlo modro barvo prikazujemo podatke, ki jih je NIJZ izluščil na podlagi evidenc ZPIZ o kombiniranih vzrokih invalidnosti. Posamezni primeri so šteti enkrat, brez pritožbenih postopkov. NIJZ je te podatke v okviru projekta EODS (Evropska statistika poklicnih bolezni) poročal Eurostatu. Analiza Pod črto upošteva samo neazbestne poklicne bolezni. Iz podatkovne zbirke NIJZ smo izločili vse azbestne bolezni in dva me…
Read the full article at Pod črto →
Slovenia