Pope at the Basilica of the Holy Family: We cannot believe in Jesus and promote war

Papež Leon XIV. je sklenil sedemdnevno turnejo po Španiji, ki jo je začel v Madridu, kjer sta se srečala nekdanja katoliška imperija, španski in rimski, in odkrivala nove svetove. Nadaljeval je v Barceloni, kjer je blagoslovil veličastno baziliko Svete družine ter spregovoril tudi v katalonščini. Končal je na Kanarskih otokih v Atlantiku ob afriški obali, kjer se je poklonil migrantom in neusmiljeno ošvrknil hinavščino velike Evrope. Pretvarja se, da je demokratična in usmiljena, v resnici pa skrajno zaostruje odnos do prišlekov, je Evropejcem oporekel papež.

Ne moreš trditi, da si kristjan, hkrati pa povzročaš vojne, je zvenel očitek Združenim državam Amerike. Ne moreš trditi, da spoštuješ človeško dostojanstvo, hkrati pa dovoliš, da Sredozemlje in Atlantik postajata velikanska grobnica brez nagrobnikov, je očital Evropejcem. Še veliko je bilo podobnih opozoril, ki jih je med turnejo po Španiji izrekel Leon XIV. Namenjena so bila predvsem evropskim politikom, ki vse bolj zaostrujejo odnos do prišlekov iz tretjega sveta, hkrati pa se delajo, da so demokrati in kristjani.

Opazovalci so prepričani, da bo papeževa turneja precej odmevala v Evropi in ZDA, pa tudi v cerkvenem občestvu, saj so bili nagovori prvega ameriškega papeža globoko iskreni in udarni, nobenega zavijanja v celofan ni bilo. Analitiki so odkrivali nove razsežnosti nestrinjanja med vrhovnim poglavarjem Katoliške cerkve in predsednikom Združenih držav Amerike, ki bi rad interesom Washingtona podredil tudi rimskega papeža, ki je po rodu Američan, pa tudi ameriški državljan.

Na španski turneji se je srečal z migranti in organizacijami, ki jim pomagajo. Pribežnikom je dejal, da niso številke. FOTO: Stefano Rellandini/AFP

Perujski romarji so med zadnjim dejanjem, srečanjem z migranti na Kanarskih otokih, Leona XIV. ponosno razglasili za perujskega papeža ter mu zapeli pesem iz krajev, v katerih je služil kot misijonar. Papež, ki je velik del življenja preživel v Peruju in je tudi perujski državljan, se je zdel vidno ganjen.

Brezbrižnost nič manj strašna kot mafija

Prevost je bil tudi ob začetku turneje v Madridu neusmiljen do kolonizatorjev pred pol tisočletja, ki so pobili ali zasužnjili veliko ljudi. Papež tudi svoji instituciji očita, da je dovolila suženjstvo in ga pozneje ni nikoli dovolj odločno obsodila. Prav tako je bil Prevost odločen do sedanjih vladarjev, ki imajo do revežev podoben odnos kot nekdanji ­imperiji.

Evropske vlade, je opozoril papež, zadnja leta kljub lepim besedam zaostrujejo svoje politike do pribežnikov, hkrati trdijo, da spoštujejo človeško dostojanstvo. Prevost je stal ob obali Atlantskega oceana, ko je obsodil hinavščino in razodel, da je morje pred njim v resnici neoznačen grob, saj tam umira na tisoče revežev, ki iščejo pot v Evropo za lepšo prihodnost.

V vseh krajih in postajah po Španiji ga je prišlo pozdravit na tisoče vernikov. Tako je bilo na včerajšnji maši v pristanišču Santa Cruz de Tenerife na Tenerifu. FOTO: Jorge Guerrero/AFP

Mafija služi velike denarje, ko trguje z usodami revežev, trgovci z ljudmi zasužnjujejo ženske in otroke, brezbrižnost vseh drugih pa ni nič manj strašna kot delovanje mafije in trgovcev z ljudmi, je posvaril papež. Prav brezbrižnost vladarjev in politikov najbolj razkriva hinavščino vladajočih elit. Kristjani ne morejo preprosto zapustiti ljudi, ki bežijo pred trpljenjem. Zmeraj moramo imeti pred očmi človeško dostojanstvo, ki nima potnega lista in ne izgubi vrednosti, ko prečka mejo. Človeško dostojanstvo zahteva zakonite in varne poti, je od vladarjev zahteval papež.

Pred odhodom iz Španije se je papež srečal prav z migranti in ljudmi, ki pomagajo migrantom, ko priplujejo v »obljubljeno deželo«. Pribežnikom, na tisoče jih je stalo pred njim, je dejal, da niso številke ali primeri, ki jih je treba obravnavati. Ljudje so, ki so pustili za seboj dom in družino, zavedajo naj se, da si zaslužijo dostojanstvo. Svetoval jim je, naj se zavedajo svoje odgovornosti ob prihodu na tuje, spoštujejo naj deželo, v katero pridejo, prilagodijo naj se ji, se naučijo jezika in postanejo del nove skupnosti, te pa so danes po vsem svetu vse bolj pisane in mešane.