Združeni narodi so v Nigeriji navzoči od leta 1960. Danes tam deluje razvejen sistem agencij ZN, ki z nigerijsko vlado že desetletja sodelujejo pri razvoju države, njenih institucij in humanitarni pomoči.
Uporabnik družbenega omrežja X je 3. maja delil slovenski prevod izvirne objave drugega uporabnika, ki se predstavlja kot 30-letni argentinski Jud, prebivalec Izraela, podpornik svoje države in Zahoda ter nasprotnik Hamasa in islamske invazije.
V objavi je med drugim trdil, da so »islamisti v Nigeriji umorili 52 tisoč kristjanov«, o čemer naj Združeni narodi (ZN) po njegovih besedah ne bi poročali.
Konflikt na območju Čadskega jezera spremlja Conflict Barometer . Gre za letno poročilo o spopadih po svetu, ki ga pripravlja heidelberški inštitut za raziskovanje mednarodnih konfliktov (HIIK).
Conflict Barometer spor med islamistično sekto Boko Haram in vlado v severni Nigeriji spremlja od leta 2009. Takrat so med nasprotujočima si stranema izbruhnili večji nemiri. Ti so se vneli, ker je sekta nasprotovala prozahodnemu izobraževanju, nigerijski vladi pa očitala širjenje zahodnjaških vrednot in zanemarjanje islamskih načel v skladu s šeriatskim pravom. Poročilo Conflict Barometra za leto 2011 kaže , da se je konflikt tedaj že sprevrgel v vojno.
Po poročilu za leto 2014 je Boko Haram svoje nasilno delovanje, med drugim izvajanje samomorilskih napadov, ugrabitev in ropanja vasi, razširil tudi na druge države ob jezeru. Tega leta je v vojno z islamistično sekto vstopila tudi kamerunska vlada, leto pozneje pa še vladi Čada in Nigra.
Generalni sekretarji Združenih narodov in njihovi predstavniki so v zadnjem desetletju večkrat javno obsodili napade Boko Harama in drugih oboroženih skupin v Nigeriji. Nekdanji generalni sekretar ZN Ban Ki Mun je že leta 2014 v izjavi za javnost obsodil »nenehne grozovite napade Boko Harama na civiliste v severovzhodni Nigeriji«, pri čemer je posebej opozoril na ugrabitev več kot dvesto šolark v okrožju Chiboku ter izrazil solidarnost z žrtvami nasilja.
Leto pozneje je komentiral napade v širši regiji, vključno »z namernim napadanjem kristjanov in muslimanov med molitvijo v muslimanskem svetem mesecu ramazanu v severovzhodnih nigerijskih zveznih državah Borno in Yobe«. Konflikt se je razširil tudi na območje Kameruna, Čada in Nigra.
Varnostni svet ZN je Boko Haram leta 2014 prek odbora za sankcije zoper Al Kaido uvrstil na seznam sankcioniranih organizacij. Tako so skupino doletele mednarodne finančne sankcije, embargo na orožje ter prepoved finančne in materialne podpore članic ZN.
Združeni narodi so Boko Haram opredelili kot oboroženo skrajno skupino, ki je bila leta 2002 ustanovljena z namenom vzpostavitve islamske države, po letu 2009 pa je prešla v nasilno uporniško delovanje s terorističnimi metodami.
Po podatkih , dostopnih v medijskem središču ZN, so predstavniki mednarodne organizacije razmere v Nigeriji, vključno z nasiljem, humanitarno krizo, razseljevanjem prebivalstva in delovanjem oboroženih skupin, zgolj lani na dnevnih tiskovnih konferencah in v izjavah za javnost obravnavali kar trinajstkrat.
ZN so januarja letos v poročilu o Nigeriji opozorili, da je tamkajšnje nasilje dolgotrajna in večplastna kriza, ki je ni mogoče omejiti na en verski konflikt. Kot so pojasnili, se nasilje v državi širi na več območij ter vključuje islamistične uporniške skupine, kriminalne milice in lokalne oborožene spopade, pri čemer so žrtve tako kristjani kot muslimani. Po njihovih navedbah so napadi pogosto usmerjeni proti civilistom v cerkvah in mošejah.
Uporabniku smo prošnjo za odziv poslali na omrežje X. Njegov odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
Read the full article at Oštro →
Slovenia